Premislek o prihodnosti izobraževanja ob mednarodnem dnevu mladih
Organizacija združenih narodov je letos mednarodni dan mladih posvetila pozivom k dostopnemu in relevantnemu izobraževanju. Podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je ob tem poudaril še okoljski vidik. »Ne smemo pozabiti, da ima naš planet zelo jasne meje. In izgleda, da smo dosegli okoljske meje vzdržnosti tega planeta,« poudarja v poslanici.
Mednarodni dan mladih obeležujemo od 1992, na ta dan pa se opozarja na tematike in izzive, ki so pred mladimi. Po definiciji Združenih narodov (OZN) so mladi tisti, ki so stari od 15 do 24 let, urad za mladino pa pri nas mlade definira kot tiste, ki so stari med 15 in 29 let.
Tema letošnjega dneva mladih je vprašanje formalnega izobraževanja. »Torej, vprašanje tega, kako v hitro spreminjajoči se družbi, ki ni več zaprta v svoje nacionalne okvirje, ampak je vsaka od teh družb pravzaprav globalna, visoko tehnološka in s tem tudi napredna, kaj narediti, zato da bi naše izobraževanje in tisti, ki danes vstopajo v izobraževalni sistem, čez 20, 30, včasih tudi 40 let, imeli vse tiste kompetence, ki so potrebne, zato da bi lahko na trgu delovne sile pa tudi v vsakdanjih življenjih, v vsakdanjih življenjih nas, družinah in tako naprej, kar najbolje funkcionirali,« uvodoma dr. Jernej Pikalo v poslanici ob mednarodnem dnevu mladih pojasnjuje o prihodnosti izobraževanja.
Po njegovih besedah se ravno s tem ukvarjajo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Bela knjiga, ki jo načrtujejo, izpostavlja vprašanje prihodnosti šolstva. »Je vprašanje ne samo tega, kaj bomo znali, ampak vprašanje, kako bomo znali, in predvsem, kako se bomo naučili učiti, kajti v prihodnosti bo znanje tako hitro zastarevalo, da ga bo potrebno nenehno nadgrajevat,« poudarja.
Kot je še dejal v poslanici, moramo danes misliti za 20 do 30 let naprej. Pri razmisleku, kakšen izobraževalni sistem želimo imeti, kaj želimo naučiti tiste, ki danes vstopajo v izobraževalni sistem, pa Pikalo izpostavlja tudi okoljski vidik. »Ne smemo namreč pozabit, da ima naš planet zelo jasne meje. In da izgleda, da smo dosegli meje okoljske vzdržnosti tega planeta.«
Po Pikalovih besedah je zato pomembno, da se v vse programe in politike vključi tudi okoljsko komponento, ki je ključna, da bomo čez 20, 30 in 100 let še imeli ta planet, saj je fizično okolje predpogoj našega bivanja.
»Ob mednarodnem dnevu mladih vsem želim kar največ dobre prihodnosti. Želim, da bi seveda tudi v prihodnje v naši državi mladi in mladi po srcu imeli dobre možnosti za izobraževanje ter bi na ta način bili tudi srečni,« zaključuje podpredsednik SD in minister dr. Jernej Pikalo poslanico ob mednarodnem dnevu mladih.