Dejstva o dodatku za delovno aktivnost

Dejstva o dodatku za delovno aktivnost

/in , , /by

Socialni demokrati nasprotujemo ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, saj tudi danes učinkovito uresničuje svojo osnovno funkcijo: spodbuja prejemnike k aktivnosti in vključevanju v sfero dela.

Slovenski sistem socialnih transferjev je izjemno kompleksen. Povezuje vse transferje, katerih upravičenost je odvisna od dohodkov in premoženja posameznikov oziroma njihovih družin. Pred letom 2012 so posamezni zakoni različno opredeljevali, kateri dohodek se upošteva pri določanju upravičenosti do posameznega transferja, različno so bili določeni in upoštevani tudi družinski člani. Tako so na upravičenost in višino denarno-socialne pomoči vplivali tudi drugi elementi, na primer varstveni dodatek. Država si je takrat postavila več ciljev sprememb socialne politike: poenotenje socialnih transferjev, odvisnih od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičencev, preprečiti kopičenje socialnih transferjev z oblikovanjem vrstnega reda socialnih transferjev in vpeljava spodbud za prehod prejemnikov socialnih transferjev v sfero dela.

Žal se namreč povsod po Evropi ugotavlja, da postajajo sistemi socialnih pomoči “pasti” oziroma “zanke” revščine, zato poskušajo države z različnimi ukrepi spodbujati prehod prejemnikov na trg dela oziroma druge oblike aktivnosti. Ob tem vpeljujejo raznovrstne recepte, ki so različna mešanica spodbud in prisile oziroma “korenčka in palice”. Bolj kot je sistem liberalen, več je »palice« in manj »korenčka«, o čemer govori že dolga zgodovina sistemov socialnih pomoči.

V Sloveniji je bil tako leta 2012 v okviru obsežnih sprememb sistema socialnovarstvenih prejemkov vpeljan dodatek za delovno aktivnost v obliki ponderja 0,26 glede na znesek minimalnega dohodka. Njegova osnovna funkcija je bila spodbuda prejemnikov socialne pomoči za vključitev v sfero dela. Zakaj? Ker se je ugotavljalo, da posameznik, ki prejema denarno-socialno pomoč (DSP) in je ob tem tudi upravičen do različnih oprostitev plačil (ima na primer pravico do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje), kar ne deluje spodbudno za prehod v zaposlitev, ki je velikokrat začasne narave in z nižjim plačilom. Da sistemu dodamo “korenček”, je bil vpeljan dodatek za delovno aktivnosti, katerega osnovni cilj je bilo izboljšanje materialnega položaja za aktivne prejemnike denarno socialnih pomoči. Želeli smo namreč spodbuditi prehode v sfero dela s tem, da posameznika motiviramo z denarno spodbudo. Ne glede na to, da je bil leta 2012 minimalni dohodek 230 evrov in dodatek približno 60 evrov, je bila njegova funkcija predvsem, da posameznik sprejme delo, tudi s skrajšanim delovnim časom, in za to prejme spodbudo.

Leta 2014 je bilo na predlog prostovoljskih organizacij in sindikatov uvedena tudi možnost prejemanja nižjega dodatka za delovno aktivnost ob vključitvi v prostovoljsko delo. Vse to po načelu, da je vsaka aktivnost boljša kot pasivnost. Danes je teh prejemnikov dodatka za delovno aktivnost okoli 10.000 med skoraj 90.000 prejemniki denarne socialne pomoči. Od teh 10.000 prejemnikov dodatka, jih približno 6.000 dela oziroma je zaposlenih. Težko rečemo torej, da dodatek za delovno aktivnost ne opravlja svoje vloge.

V koalicijskem sporazumu se je koalicija zavezala, da bo dvignila dodatek za delovno aktivnost. Vlada zdaj dela nasprotno: dodatek za delovno aktivnost želi liberalna večina v vladi ukiniti.

Ob trenutnih razpravah o ukinitvi dodatka bi se bilo verjetno pravilneje vprašati, ali je višina dodatka primerna in ali bi ga bilo smiselno časovno omejiti? Smiselno bi bilo vpeljati predlagane dopolnitve s strani prostovoljskih organizacij, s katerimi bi omejili morebitne zlorabe, pa tudi, kako vpeljane programe socialne aktivacije (katerih osnovni namen je prejemnike denarnih socialnih pomoči približati  trgu dela) narediti učinkovitejše z vidika vključevanja najranljivejših in kako doseči, da bodo vključeni prejemniki tudi vztrajali v programu do njegovega konca.

Sam sistem kljub številnim kritikom že sedaj vključuje tudi številne spodbude za prejemnike denarnih socialnih pomoči. Tako mora na primer biti za delo zmožen prejemnik registriran na Zavodu RS za zaposlovanje in mora izkazovati skozi svoje vedenje pripravljenost za zaposlitev. V kolikor v 12 mesecih prejme denarno socialno pomoč več kot 9-krat, mora sprejeti vsako ponujeno zaposlitev. Naš sistem ima vgrajenih torej veliko elementov nadzora in preprečevanja zlorab. Nekateri bi jih poimenovali kot »paternalistične« ostanke nadzora države nad posamezniki, drugi kot nujni element zagotovitve pravičnosti v sistemu vertikalne redistribucije. Ne glede na vse, vprašati se moramo, ali se tovrstne oblike nadzora in preprečevanja zlorab izvajajo oziroma v kolikšni meri deluje sistem implementacije zakonskih določb v praksi. 

Vsak družbeni čas zahteva svoje rešitve. Delovanje sistema socialnih pomoči v času krize ali gospodarske rasti je drugačno, a vseeno se v različnih obdobjih ne rušijo dobro delujoče rešitve. V kolikor je problem višina, jo je moč spremeniti, vsekakor pa je nekorektno zavajanje s strani ministrstva o osnovni ideji vpeljanega dodatka za delovno aktivnost. Najlažje rešitve ponavadi niso tiste, ki dajejo na dolgi rok tudi največje učinke.

Zbor socialne demokracije v Mariboru

Več komunikacije s članstvom in javnostjo za močnejšo in organizirano SD

/in , , , /by

Na mariborskem zboru socialne demokracije se je zaključila dinamična predkongresna turneja. V polni dvorani Štajerske gospodarske zbornice je predsednik SD mag. Dejan Židan poudaril, da se svet hitro spreminja, zato “je naša odgovornost, da spremembe upravljamo. To je edini način, da bo prihodnost po naši meri.”

Potrebna je nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket. “Želim, da smo na levem političnem polu prepoznani kot verodostojna napredna stranka,” je v Mariboru nadaljeval Židan.

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP (s kombinacijo javnih in zasebnih virov), digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič je kot ključni izziv statutarnih sprememb izpostavil boljše vključevanje članstva v sprejemanje demokratičnih odločitev, pa tudi mehanizme za motiviranje in aktiviranje ljudi, da se povezujejo in organizirajo v politični stranki. Pri tem je napovedal digitalizacijo procesov, da se vzpostavijo neposredni digitalni odnosi znotraj stranke.

Levanič je predstavil tudi idejo o partnerskem sodelovanju s sindikati in nevladnimi organizacije. “Mnoge organizacije in sindikati danes v pomembni meri živijo ideje socialne demokracije, s spremembami statuta pa se uvaja obveznost stranke, da načrtno razvija in poglablja odnose s civilno družbo.”

Spremembe statuta nagovarjajo hitre družbene spremembe, da se bolje organiziramo kot stranka in kot skupnost pred novimi izzivi, poudarja Židan.

Na panelu o prihodnjih izzivih so sodelovali podpredsednik stranke Matjaž Nemec, poslanka mag. Bojana Muršič in državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan. Nemec je poudaril, da je Slovenija eno od najbolj izpostavljenih podnebnih območij v Evropi, ki utegne biti posebej prizadeta zaradi segrevanja ozračja. Zato pozdravlja zeleno usmeritev stranke, ker to vidi kot odgovornost socialne demokracije.

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je spregovorila o ukinjanju dodatka za delovno aktivnost in ga označila za izrazito nesocialni ukrep. “Res je, da so plače prenizke. A rešitev ni v nižanju socialnih transferjev, ampak v višjih plačah,” poudarja Muršičeva. Povedala je zgodbo o mariborskem invalidu, ki poizkuša preživeti tako, da denarno socialno pomoč kombinira z delom z dementnimi osebami v domu za starejše: “Sedaj se mu ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto da bi ga nagradili za njegovo prostovoljno delo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.”

Poudarila je, da 268.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. To mora po njenem mnenju ostati prioriteta.

Državna sekretarka dr. Dominika Švarc Pipan je pozdravila odprt, iskren in direkten pogovor, ki ga stranka vodi s svojim članstvom. Z veliko politično razpršenostjo je po njenem mnenju sprejemanje odločitev oteženo, zato so za vsakršno spremembo potrebni kompromisi.

Z zborom socialne demokracije v Mariboru se je zaključila predkongresna turneja po desetih regionalnih središčih od Ljubljane, Murske Sobote, Celja, Kranja, Kopra, Ptuja, Novega mesta, Slovenj Gradca in Nove Gorice. Čez dva tedna bo v Velenju kongres stranke, ki je odprt tudi za članstvo.

Konoplja

Poziv Bojane Muršič za čimprejšnjo zakonsko ureditev gojenja konoplje v medicinske namene

/in , , /by

S tem, ko so 16. oktobra 2019 na portalu javnega naročanja objavili naročilo male vrednosti za analizo stroškov in koristi gojenja konoplje za medicinske namene, je Ministrstvo za zdravje po prepričanju poslanke Socialnih demokratov mag. Bojane Muršič naposled prepoznalo pomen dobre kmetijske in nabiralne prakse (GACP) ter dobre proizvodne prakse (t.i. GMP) za varno pridobivanje zdravil in ravnanje z drogami.

»Preseneča me le to, da se kaj takega dogaja šele v oktobru leta 2019,« opozarja Muršičeva in pojasnjuje, da prizadevanja za ureditev tega področja v Sloveniji trajajo že vsaj dve desetletji.

Poslanka pravi, da uradniki z Ministrstva za zdravje sicer vsa ta leta zagotavljajo, da tveganja in stroški presegajo koristi, ki naj bi bile minimalne, a v javni razpravi, ki se je v zadnjih letih izdatno okrepila, so jim bili z več strani, javno in jasno predstavljeni kredibilni podatki, kakršne želi ministrstvo vnovično zbirati z objavo javnega naročila in dodatno porabo javnih sredstev.

Poleg vseh drugih institucij je po besedah Bojane Muršič k čimprejšnji pripravi zakonskih podlag za ureditev gojenja konoplje v medicinske namene večkrat pozival tudi pristojni odbor Državnega zbora. Nazadnje se je to zgodilo aprila letos, ko je parlamentarni Odbor za zdravstvo pozval ministrstvo, naj končno poročilo medresorske delovne skupine, skupaj s predlogom pravnih podlag, vladi predloži do konca letošnjega leta.

»A glede na to, da portal kot trajanje naročila navaja dobo 17 (!) mesecev, je očitno, da ministrstvo znova ne namerava spoštovati priporočil Državnega zbora. Še več, poleg časa bo ministrstvo porabilo tudi dodatni javni denar,« opozarja Muršičeva, ki je ministru za zdravje zato postavila številna vprašanja: od tega, ali se ministrstvo čuti sposobnega pridobiti koristne podatke o pozitivnem razmerju med koristmi in stroški gojenja konoplje v medicinske namene in tega, zakaj je za dokončanje študije potrebnega skoraj leto dni in pol, do vprašanja o tem, kako velike stroške nameravajo v tem v zvezi porabiti na ministrstvu.

Poslanka SD Bojana Muršič je prepričana, da bi ob tvornem sodelovanju Ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) lahko odgovore na vsa vprašanja, povezana z gojenjem konoplje v medicinske namene, imeli na mizi že zdavnaj.

Meira Hot: Niti minuta navdušenja ne more in ne sme odtehtati tveganja ene same poškodbe

/in , , /by

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je v poslanskem stališču o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih poudarila, da gre za dobronameren zakon, a po njenem mnenju ‘kompromisarstvo’ v tej zadevi pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo, »ali če želite odlašanje.«

Namesto časovne omejitve prodaje pirotehničnih izdelkov in osredotočenost zgolj na čas božično-novoletnih praznikov, bi morali po mnenju poslanke Hot kot zakonodajna veja oblasti »narediti to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam.«

Kot je izpostavila, niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini otrok, zdravja ljudi, predvsem ranljivih skupin, zato predlaga prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.

V nadaljevanju si lahko preberete celotno čustveno stališče poslanke SD mag. Meire Hot o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (velja govorjena beseda):

Ob stališču novele zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih me hkrati preveva več čustev. Veselje, pa tudi žalost in skrb.

Dovolite da pojasnim. Veselje v znak tega, da je razprava o pirotehničnih sredstvih po dolgem času potrkala na vrata te dvorane. In brez lažne samohvale mislim, da nas je za to zaslužno nekaj poslank in poslancev, različnih poslanskih skupin, tako iz koalicije kot tudi opozicije. Ki smo prepoznali, da pri tej temi ne gre za všečnost ali morda neko politično računico, še manj delitev na leve in desne. Temveč veliko bolj resne stvari.

In ravno zaradi tega me skrbi, da bo ta spoštovani zbor morda prehitro zadovoljen z delnimi spremembami na področju omejevanja pirotehničnih sredstev. Te imajo lahko nek všečen prizvok, a v dejanskem naslavljanju problema zelo omejene in delne učinke brez doseganja ciljev, ki sem prepričana, da si jih želimo doseči vsi.

Ker močno upam, da smo poenoteni vsaj v tem, da so časi, ko smo pirotehniko naslavljali le kot morda malce motečo prednovoletno zadevo, ko nas občasno zabolijo ušesa in se naši hišni ljubljenčki od strahu zavlečejo v kakšen kot, že mimo.

Ko vidimo grozljive fotografije mladoletnih otrok, z brutalnimi ranami in poškodbami, amputiranimi udi, trajno invalidnostjo. Ko slišimo pretresljiva pričevanja staršev, ki so zaradi trenutka otroške razposajenosti izgubili zdravega otroka in dobili invalida. Ko slišimo izpovedi ljudi, oglušelih, travmatiziranih, poškodovanih, vse to zaradi rabe pirotehničnih izdelkov. Ob vsem tem se še kako zavemo, da ne govorimo več o nekajdnevnem prednovoletni nebodigatreba, temveč izjemno pereči družbeni temi.

Vsak ima in tudi prav je tako glede tega svoje stališče in prepričanje. Tudi si ne mislim, in pričakujem, da se bomo kdaj vsi poenoteno strinjali za koliko časa in pod kakšnimi pogoji se naj dovoli oziroma prepove raba pirotehničnih sredstev.

A eno mislim, da nam je skupno vsem. Da niti minuta ali nekaj teh navdušenja ne more in sme odtehtati tveganja ene same poškodbe, povečini naših otrok, zdravja naših ljudi, predvsem ranljivih skupin. Mislim, da tudi ni treba posebej poudarjati, kako se prednovoletni čas veselja in radosti za lastnike živali in živali same spremeni v travmatično obdobje. Ko se kužki tresejo in ječijo od strahu, in le nemočno lahko opazujemo, kdaj bo pokanja in prasketanja mimo.

Nekateri so kljub vsemu naštetemu še vedno nejeverni Tomaži, češ, nesreče se vedno dogajajo, živalim nič ne bo in nikjer ni dokazov o dejanskih škodljivih učinkih rabe pirotehnike. Še več, ni malo takšnih, ki zgolj zamahnejo z roko in pravijo, so res mnogo bolj resni problemi kot je nekaj pokov pred novim letom.

Spoštovani. Lahko si še naprej zatiskamo oči, zamahnemo z roko, naredimo nekaj kozmetičnih popravkov, zadovoljimo svojo lastno vest, medtem pa bodo kriki groze po urgencah širom Slovenije še naprej odmevali, ko bodo tam zaradi rabe pirotehničnih sredstev obravnavani močno poškodovani in invalidni otroci. In resnično upam, da letos temu ne bo tako.

Tudi si ne moremo več sprenevedati, da nimamo strokovnih dokazov o izjemni škodljivosti rabe pirotehničnih sredstev. Pristojne državne institucije vedno glasneje opozarjajo na vse negativne vplive za zdravje ljudi. Ko se za izdelavo teh sredstev uporabljajo izjemno škodljive kemikalije, ob eksplozijah pa v zrak sprošča milijone in milijone nanodelcev, ki z vdihavanjem prodirajo v pljuča, od tam naprej pa v različne celice in tkiva kar povzroča vnetja in različne poškodbe. In ni odveč poudariti, da ti škodljivi vplivi predstavljajo še posebno tveganje z vidika na zdravje otrok, nosečnic, starostnikov, sladkornih bolnikov in ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja.

Po javno dostopnih podatkih Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto presegajo dovoljene dnevne meje onesnaženosti. S tem, da merilniki agencije sploh niso postavljeni v ožja središča mest, kjer so koncentracije teh delcev najvišje.

Agencija je tako v letu 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovejo organiziranim ognjemetom. Nekaj občin je sicer tem pozivu sledila, žal velika večina ne. Pa si ne mislim, da zato, ker se požvižgajo na zdravje ljudi in vse ostalo kar pirotehnika prinaša. Prav tako menim, da ob tem ne gre za  ignoranco ali zlonamernost kogarkoli.

Gre za veliko več. Za neke dogme in prepričanja, češ, ni novega leta brez ognjemeta, morda tudi za premalo napora v osveščanju o posledicah. Tako se kaj hitro vedno znova zavrtimo v začaranem krogu, ko sicer bi bilo treba nekaj narediti, a hkrati s tem biti prizanesljiv do ljudi, ki jim pirotehnika prinaša neko zadovoljstvo.

Nenazadnje uporaba pirotehnike povzroča tudi veliko materialne škode. Fizične osebe pri uporabi pirotehničnih izdelkih praviloma ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili ne le poškodbe ljudi, ampak tudi njihovega premoženja. Nemalokrat zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov pri neustreznem prostoru ob prižiganju ognjemeta nastane tudi materialna škoda. Če malo »poguglamo« lahko hitro najdemo, da so rakete zanetile kakšen požar ali kako drugače poškodovala premoženje.

V primeru uporabe in preprodaje pirotehnike po našem mnenju manjši kompromisi kot je časovna omejitev prodaje iz 13 dni na 5 dni ter uporabe od 16 ure do 3 ure zjutraj enostavno ne bo dovolj. Tu gre za vprašanje odnosa družbe do tega vprašanja. Ali smo dovolj zreli za popolno prepoved? Ali smo sposobni razumeti, da nekaj sekund zabave lahko nekoga zaznamuje za celo življenje? Zgolj dodatna časovna omejitev ne bo prinesla prave spremembe. Žal je po mojem mnenju pri tej zadevi tako, da kompromisarstvo pomeni zgolj pometanje pravega problema pod preprogo. Ali če želite odlašanje. Čeprav verjamem predlagatelju, da želi najboljše,  iskreno menim, da zgolj omejitev – tako starostna za rabo določenih pirotehničnih izdelkov, kot časovna ne bosta zadeli bistvo problema, temveč ga morda samo malce ublažili ali odložili.

Ocena Socialnih demokratov je namreč, da časovna zamejitev prodaje pirotehničnih izdelkov fizičnim osebam na 5 dni, uporabo le teh pa na nekaj ur, pomeni zgolj potuho tistim, ki prepovedano pirotehniko uporabljajo zaradi nevednosti, kaj to pomeni za ljudi in okolje ali pa zaradi objestnosti.

Nadalje se sprašujemo, kdo bo na domačem dvorišču preverjal, ali so starši oziroma skrbniki otrokom mlajšim od 14 oziroma 16 let prepovedali oziroma onemogočili uporabo pirotehnike, katero so kupile polnoletne fizične osebe.

Nadalje menimo, da bi bilo nujno preveriti tudi, koliko pirotehnike se uporabi čez  vse leto in za kakšne priložnosti, kakor tudi ali je tovrstna poraba javnega ali zasebnega denarja smotrna. Preveriti, koliko pirotehnike, ki je pri nas celo prepovedana, se proda  na spletu, preko tujine, kjer ni nobenih omejitev in nobenega nadzora. Preveriti, koliko pirotehnike se proda na črnem trgu. Vseh teh vprašanj  predlagana novela žal ne naslavlja, saj je omejena zgolj na čas okoli božično-novoletnih praznikov in na dodatno časovno omejitev prodaje in uporabe pirotehnike.

Ob vseh posledicah, in kot sem že poudarila ob najmanjšem možnem tveganju za zdravje naših otrok, nosečnic, pravzaprav vseh bi morali po našem prepričanju, ki verjemite je nastalo iz preveč slišanih tragičnih dogodkov: rabo, prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov prepovedati. Pika. In to ne glede na Direktive EU, ki po mojem prepričanju, v naslavljanju uporabe in prodaje pirotehnike v državah članicah, ne ščiti ljudi, živali in okolja temveč predvsem notranji trg Evropske unije.

Še enkrat, ne gre za politikantstvo ali  populizem, prej nasprotno. Saj bi verjetno velika večina raje slišala, »nekaj le storimo, a bodimo malo razumevajoči«. Gre za to, da kot zakonodajna veja oblasti naredimo to kar je v naši moči, da ne bomo spet priča res tragičnim zgodbam. Zavedam pa se, da to ne bo dovolj. Da prepoved ne pomeni dejanske prepreke. Bi pa pomenila nek nov moment, da se spodbudi k razmisleku. Je vredno? Smiselno?

Zato naj danes moje stališče ne izpade zgolj in samo kot nasprotovanje pozitivni nameri predlagatelja. Ker si resnično želim, da s skupnimi močmi in argumentirano debato naredimo tisto, kar bi bilo in je v tem primeru najbolje: popolna prepoved rabe, prodaje, preprodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.

S tem namenom bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog zakona ter vložili amandma, ki bo sledil tej nameri.

Hvala za pozornost.  

Manj prižganih sveč za manj odpadkov

Z zmanjšanjem uporabe sveč prispevamo k zmanjšanju odpadkov

/in , , , /by

Poslanca Socialnih demokratov Matjaž Nemec in Soniboj Knežak sta v tem tednu na ministra za okolje in prostor Simona Zajca naslovila poslanski vprašanji v zvezi z odpadnimi nagrobnimi svečami in odpadno embalažo. Ker se bliža dan spomina na mrtve, ko sicer z običaji na simbolen način pokažemo spoštovanje do umrlih, se hkrati drastično poveča uporaba nagrobnih sveč, ki predstavljajo velik okoljski problem, pa tudi veliko težav pri upravljalcih pokopališč in izvajalcih občinskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč pa povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije. Poslanca SD sta opozorila, da se bomo počasi vsi skupaj morali bolj zavedati, da imamo resen problem z odpadki. Ne samo z nagrobnimi svečami, ampak tudi z ostalimi kupi odpadne embalaže, ki se kopičijo na odlagališčih. 

Poslanec Knežak je ob tem izpostavil tudi vprašanje, “s katerimi konkretnimi ukrepi bo Ministrstvo za okolje in prostor zagotovilo, da se bi poraba nagrobnih sveč v Sloveniji zmanjšala?” Na seji Državnega zbora je tako minister Zajc poslancu Knežaku na zastavljeno ustno vprašanje v odgovoru priznal, da je problematika z odpadki v Sloveniji obširna in težka. Cilj lani sprejetega interventnega zakona je bil odpeljati 14 tisoč ton odpadne embalaže. Minister Zajc je odgovoril, da se je večina embalaže odpeljala, da pa na odvoz še vedno čaka 3.200 ton odpadne embalaže, od tega za 2.400 ton država še nima izvajalca, ki bi to embalažo odpeljal in zato okoljsko ministrstvo ponavlja razpis. Prav tako državi še ni uspelo odpeljati za 695 ton nakopičenih odpadnih nagrobnih sveč. 

Zaradi vse večje problematike odpadnih nagrobnih sveč in odpadne embalaže je poslanec Matjaž Nemec ministra za okolje in prostor Simona Zajca v pisnem poslanskem vprašanju dodatno povprašal, “do kdaj bo potekal ponovljen postopek javnega razpisa za prijavo izvajalcev za odvoz odpadne embalaže in nagrobnih sveč za del osrednjeslovenske in primorsko-notranjske regije, koliko ton odpadne embalaže, ki zapade pod interventni zakon je že bilo odpeljane in koliko ton odpadne embalaže še čaka na odvoz, kako je z odvozom letošnje odpadne embalažo iz komunale Nova Gorica ter ali družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzemajo embalažo redno po objavljenih deležih?”

Poslanec Matjaž Nemec je ob tem izpostavil, da se zaveda dejstva, da je problematika z odpadki problem svetovnih razsežnosti. “Vendar me vseeno zelo skrbi dejstvo, da se količina odpadne embalaže v Sloveniji še kar nevarno kopiči. Podatki namreč kažejo, da se je količina odpadne embalaže v Sloveniji v zadnjih petih letih povečala iz 53. 000 ton na 105.000 ton,” je opozoril Nemec. Poslanec SD je spomnil tudi na dejstvo, da Evropska komisija toži Slovenijo pred evropskim sodiščem zaradi 21 odlagališč odpadkov. “Osem od teh jih še vedno nismo zaprli, za kar nam grozi celo milijonska kazen,” je poudaril Nemec in ob tem dodal, “da se nam tudi v tujini zapirajo vrata, zato je dejstvo, da bomo morali v Sloveniji sami poskrbeti za svoje odpadke”.

Ministra za okolje in prostor je zato poslanec SD še vprašal, “do kdaj ministrstvo načrtuje zaprtje tudi teh ostalih 8 odlagališč odpadkov, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija sama poskrbela za svoje odpadke ter kako je z gradnjo novih sežigalnic oz. z nadgradnjo obstoječih obratov in do kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo vključeval tudi vse naštete pripombe poslane v javni obravnavi?”

Socialni demokrati se dobro zavedamo, da je hitrejše reševanje okoljske problematike izjemnega pomena za prihodnost, zato tudi v naš prenovljen program stranke, ki ga bomo sprejemali 9. novembra na Kongresu SD v Velenju, jasno opredeljujemo ključne izzive in naše rešitve na področju okoljsko-podnebnih politik. Socialni demokrati se zavedamo, da je potrebno takojšnje ukrepanje proti okoljsko-podnebni krizi, proti dodatnemu obremenjevanju in uničevanju okolja ter naravnih virov ter boj proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti in kopičenja odpadkov. Menimo tudi, da ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali naše odpadke izvažati v druge dele sveta, saj to ni rešitev za planet, ki si ga vsi skupaj delimo.

Meira Hot

Meira Hot: Nujno potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših

/in , , /by

V Državnem zboru je potekala seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so obravnavali problematiko institucionalnega varstva starejših oseb v Sloveniji s poudarkom na pomanjkanju kadrov, prostorskih kapacitet ter finančnih sredstev, posebej v oddelkih za osebe z demenco. Na seji je sodelovala poslanka SD mag. Meira Hot, ki je na začetku razprave poudarila dejstvo, da se Slovenija stara. “Prebivalci Slovenije se staramo. To se sicer ne dogaja samo pri nas, ampak po celem svetu. Vendar se Slovenija stara hitreje kot večina drugih evropskih držav. Res je, da živimo dlje, kar je civilizacijska pridobitev, vendar se delež starejših nad 65 let hitro povečuje,” je povedala poslanka Hot. 

Poslanka SD je ob tem opozorila, da se tudi materialni položaj starejših poslabšuje. “Pokojnine so mizerno nizke, domovi za starejše so za marsikoga nedostopni, saj so prepolni, celo pokajo po šivih, pa še cene so visoke,” je nanizala poslanka Hot in dodala, da “z mizernimi pokojninami starejši komaj preživijo, kaj šele, da bi si sami, z lastnimi finančnimi sredstvi zagotovili kvalitetno življenje”. “In da ob tem ne omenjam tudi čakalnih dob v zdravstvu,” je opozorila poslanka.

“Eden izmed izzivov naše družbe je demenca. Verjamem, da se je marsikdo od nas tukaj že kdaj srečal z njo. Gre za bolezen, ki prizadene celotno družino. Stiske svojcev pri bolniku z demenco so izjemno velike, ker bolezen povprečno traja od 10 do 15 let. Najpomembnejšo vlogo pri demenci igra zgodnje odkrivanje te bolezni. Zato je zgodnja diagnoza ključna, ker zdravila najbolj pomagajo v začetnih fazah bolezni,” je izpostavila Meira Hot. Po njenih besedah so podatki resnično zaskrbljujoči. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je namreč razglasila demenco za vsesplošni zdravstveni problem tega stoletja in opozorila, da se bo število oseb z demenco do leta 2030 podvojilo, do leta 2050 pa celo potrojilo. “Skupaj s  podatki o tem, kako hitro se prebivalstvo Slovenije stara, vidimo, da so zadeve resnično alarmantne,” je opozorila Meira Hot. 

Zato je po njenih besedah pomembno, da država zagotovi zadostno število prostorskih kapacitet v domovih za starejše. “Vendar samo to ne bo dovolj. Potrebno je poudariti, da je institucionalno varstvo – bivanje v domovih za starejše v vseh državah EU precej drago. Za marsikoga predrago. Zato ne smemo danes govoriti samo o gradnji novih domov za starejše. Ker to ne bo dovolj. Nujen je razvoj drugih oblik bivanja v skupnosti. Potrebno je zagotoviti pomoč svojcem in skrbnikom ljudem obolelim z demenco, da lahko oboleli čim dlje ostanejo doma. Priporočilo organizacije Alzheimer Europe je, da se bolnikom ob ustrezni podpori družbe in države omogoči ostati doma čim dlje,” je navedla poslanka SD. 

Kot je povzela Meira Hot, je predsednica združenja Spominčica, Štefanija Lukič Zlobec, opozorila, “da je demenca ena najdražjih bolezni na svetu in pri mnogih družinah predstavlja velik finančni problem, zato je izgorelost svojcev pri tej bolezni velika, ker so bolniki z demenco vedno bolj nesamostojni in odvisni od drugih. Ves čas je treba biti z njimi ali pa plačati nekoga drugega, a ta pomoč na domu je za marsikoga predraga, zato delajo vse sami in pregorijo”. 

“Zato je toliko bolj pomembno, da dobimo nov zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uredil vse oblike varstva starejših, predvsem in tudi pomoč na domu,” je poudarila poslanka SD Meira Hot. “Na MDDSZ pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač so bila sprejeta izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi. A žal zakona še danes nimamo. Vsi vemo zakaj. Ker ne vemo, od kod bomo vzeli denar za to. Ampak, potrebno bo potegniti črto, se odločiti, najti denar za to in se odločiti, iz katerih virov,” je bila jasna poslanka SD in dodala, da so se tekom mandata ministrice dr. Anje Kopač vzpostavili tudi medgeneracijski centri za starejše kot zametek skupnostne skrbi za starejše. 

“Danes sem slišala od ministrstva za zdravje, da bi lahko bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet do leta 2020, kar je po mojem mnenju malce pozno, saj ta zakon nujno potrebujemo že danes, ne jutri,” je opozorila Meira Hot.

Po besedah poslanke sama gradnja domov ne bo rešila vsega. “Potrebne so skupnostne oblike skrbi za starejše, kot so dnevni centri, pomoč na domu, centri dnevnih aktivnosti. In tudi, če sprejmemo zakon o dolgotrajni oskrbi, imamo tudi problem s pomanjkanjem kadra. Že zdaj se  srečujemo s pomanjkanjem kadra v domovih za starejše. Oskrba starejših ljudi, še posebej dementnih ljudi, ki potrebujejo sploh posebno nego in varstvo, je izredno obremenjujoča. Tako tudi delavci, medicinske sestre v domovih izgorevajo. Kadri nam odhajajo v tujino. Še posebej v severovzhodni Sloveniji je problematično, saj mladi ljudje raje odhajajo na delo v Avstrijo v domove za starejše, ker prejemajo dvakrat, ali pa celo trikrat večjo plačo kot v Sloveniji,” je opozorila Meira Hot. 

“Od ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za finance, predsednika vlade, in tudi od nas poslancev, pričakujem skupno, medsebojno delovanje, da na vrhu lestvice prioritet postavimo skrb za starejše,” je poudarila poslanka Hot in dodala, da pričakuje sprejem časovnice za zakon o dolgotrajni oskrbi. “Moramo si priznati, staranje prebivalstva se ne bo ustavilo. Še okrepilo se bo, zato so  nujne prilagoditve: tako na trgu dela kot v delovnem okolju, v izobraževanju in usposabljanju, v sistemih socialne varnosti, na področju bivanja,” povedala poslanka SD.

V nadaljevanju razprave je poslanka Hot izpostavila še nedavno odločitev Ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da je Zakon o duševnem zdravju neskladen z Ustavo ter citirala iz odločbe US: »da je bilo Vladi že v priporočilu Državnega zbora naloženo, naj poleg priprave predloga zakonskih sprememb zagotovi ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Ustavno sodišče zgolj ponavlja te zahteve, izhajajoč pri tem iz ustavnih jamstev 19. in 21. člena Ustave. Vladi se v 3. točki izreka te odločbe nalaga takojšnje ukrepanje. Brez nepotrebnega odlašanja bo morala sprejeti nujne organizacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti, ki bodo v okviru stvarnih možnosti omogočale tako varstvenemu kot terapevtskemu cilju ustrezne pogoje izvrševanja ukrepa. Ob tem Vlada ne bo mogla mimo priporočil stroke. Sprejeti bo morala tudi ukrepe za nujne kadrovske prilagoditve«.

Po besedah poslanke SD je še posebej zaskrbljujoče, kot kažejo zadnji podatki, da se duševno zdravje mladih tako v Sloveniji kot tudi po svetu poslabšuje. “Hiter tempo življenja, družbena omrežja in nove oblike tehnologij žal pripomorejo k slabšemu duševnemu zdravju, še posebej mladih, ki so toliko bolj psihološko in socialno ranljivi. Pojavljajo se nove oblike odvisnosti, kot so recimo odvisnost od video iger in različnih družbenih omrežij. Zaradi tega posledično mladi več sedijo, več časa preživljajo v notranjih prostorih, manj se gibajo, manj spijo. Podatki Nacionalnega inštituta za zdravje iz lanskega leta so pokazali, da se je v Sloveniji poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mlajših od 20 let povečala kar za polovico, za današnjo generacijo mladih pa je značilno pogosto doživljanje stresa,” je navedla poslanka Meira Hot.

Na koncu razprave je poslanka SD izpostavila še pomembnost vrednot naše družbe do starejših ljudi. “Le z dobrim medgeneracijskim sodelovanjem, spoštovanjem in razumevanjem starejših ljudi ter medsebojno pomočjo, bomo vsi lahko zaživeli bolj kvalitetno življenje. Vsi bomo enkrat starejši. In vsi starejši si zaslužijo dostojno in kvalitetno življenje,” je zaključila Meira Hot.

Matjaž Nemec

Matjaž Nemec: Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji

/in , , /by

“Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji in pozivamo turškega predsednika Erdogana k takojšnji prekinitvi vseh vojaških aktivnosti,” je danes v izjavi za medije zapisal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Po njegovem prepričanju ofenziva turške vojske, podprta s strani džihadističnih militantnih skupin, ruši vrednostne temelje, na katerih sloni na pravilih temelječ svetovni red.

Turčija namreč z vojaškimi sredstvi krši suverenost in ozemeljsko nedotakljivost sosednje države. Z vojaško silo spreminja meje, kar je temeljna kršitev Helsinške listine. Z ofenzijo Turčija v Siriji dopušča in spodbuja etnično čiščenje ter na silo spreminja demografsko sliko. Hkrati se v vojaških aktivnostih zateka k dejanjem, ki grobo kršijo mednarodno humanitarno pravo. Nemec je pri tem spomnil tudi na likvidacijo generalne sekretarke kurdske politične stranke Hevrin Khalaf in uboj označil za eklatanten primer brutalnega in brezkompromisnega delovanja turške vojske in njenih zaveznikov.

Zaradi vsega omenjenega je iz napadenega območja pobegnilo že skoraj 100.000 ljudi. Gre za območje, ki že 8 let čuti grozote vojne in pomanjkanja, hkrati pa gre za območje, ki so ga kurdski borci s pomočjo Združenih držav Amerike osvobodili iz tiranije brutalnega režima ISIL.

Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, poudarja, da je potrebno zoper Turčijoodločno nastopiti: “Zato Socialni demokrati pozivamo Vlado in Državni zbor Republike Slovenije, da v imenu Slovenije in skupaj z drugimi državami Evropske unije enotno nastopimo zoper predsednika Erdogana z resnimi in učinkovitimi ukrepi. Predsednik Erdogan in vodstvo v Ankari je z dejanji potrdilo, da ne deli vrednot, zapisanih v temeljnih pogodbah Evropske unije, ter da sledi drugim principom delovanja, ki zanikajo demokracijo in temelje svobodnega sveta.”

Na koncu izjave je Nemec zapisal, da imajo tudi Kurdi pravico do svobode in do narodne samoodločbe: “Te pravice jim ne sme nihče vzeti. A hkrati dodajamo, da nima noben narod pravice, da teroririzira druge. Vprašanja pravic narodov je mogoče reševati zgolj s prenovljeno zavezo vseh članic Združenih narodov, da bo človeštvo prihodnje izzive reševalo v dialogu in na temelju mednarodnega prava.”

Več za večino ljudi

Sprejem davčnih sprememb korak v pravo smer za razbremenitev srednjega razreda in pomoč najšibkejšim

/in , , , /by

Socialni demokrati smo pred volitvami obljubili, da bomo dosegli davčno razbremenitev dela, dvig stopnje obdavčitve na kapitalske dobičke in nadaljnji premik obdavčitve od dela h kapitalu. To so cilji, ki smo jih v pomembni meri uresničili tudi s predlagano davčno reformo.

Od paketa davčnih sprememb smo sicer imeli višja pričakovanja, vendar ocenjujemo, da je pomemben korak v pravo smer. Zaradi tega je 700.000 zaposlenih prejelo višji regres, 50.000 prejemnikov minimalne plače bo letno dobilo 300 evrov več, dviguje se dejanska obdavčitev kapitalskih dobičkov, hkrati pa razbremenjujejo dohodki iz dela.

V koaliciji smo dosegli soglasje, da se izhodiščni vladni predlog popravi tako, da se zgornja meja za vstop v peti dohodninski razred zmanjša na 72.000 evrov namesto predlaganih 80.000 evrov. S tem smo preprečili nepravične razbremenitve pri tistih z visokimi plačami, ki presegajo petkratnik povprečne. Koalicija žal ni sprejela naših predlogov, da bi podoben ukrep uveljavili tudi pri četrtem davčnem razredu.

Koaliciji smo predlagali še, da pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov in oddajanju premoženja namesto splošnega dviga enotne davčne stopnje uveljavimo progresivno lestvico za obdavčitev kapitalskih dohodkov v štirih razredih. S to rešitvijo bi razbremenili male lastnike nepremičnin in male delničarje, povečali pa obremenitev tistih, katerih kapitalski dobički presegajo okvirno 8.000 evrov letno. Pri tem danes žal ni bilo doseženo soglasje o takšnem konceptualnem premiku, smo se pa z ministrom za finance dogovorili, da ta predlog uvrsti v naslednji krog usklajevanj s socialnimi partnerji. Takrat bo mogoče upoštevati tudi naš predlog o znižanju davčne osnove tistim lastnikom stanovanj, ki bodo ta namenili v dolgoročen in cenovno dostopen najem, namesto v kratkoročne zasebne dobičke.

Socialni demokrati davčno reformo torej podpiramo iz naslednjih razlogov:

  • brez spremembe davčne reforme ljudje z minimalno plačo ne bi čutili njenega dviga, saj bi povečanje minimalne plače skoraj v celoti zajela višja dohodnina. Zaradi dogovorjenih sprememb pa bo delavec na minimalni plači v prihodnjem letu prejel 420 evrov več (ob tem pa tudi višji regres, ki ga je bil deležen tudi že letos),
  • največje razbremenitve bo deležen srednji razred, saj je najpomembnejša sprememba obdavčitve zaposlenih in delavcev z letno davčno osnovo med 8.000 in 25.000 evri,
  • z vloženim amandmajem odpravljamo neupravičeno razbremenitev tistih, ki so prejemniki petkratnika povprečnih plač,
  • splošni dvig enotne davčne stopnje na kapitalske dobičke je pomemben korak k uresničenju naših zavez o dvigu efektivne obdavčitve prihodkov iz kapitala, pri tem pa se uresničuje tudi dogovor socialnih partnerjev, da se namesto splošnega dviga davka od dohodka pravnih oseb določi minimalna raven efektivne obdavčitve.

Politiko davčnih razbremenitev je potrebno gledati v celoti, pri tem pa upoštevati tudi nedavno sprejeto razbremenitev regresa, s katero je delavec s povprečno plačo lahko prejel 144 evrov letno več. Tudi to je pomemben del širše slike in dokaz, da tega davčnega paketa ne smemo obravnavati ločeno od drugih vladnih ukrepov.

Socialni demokrati še poudarjamo, da samo z davčno politiko ne moremo reševati problema nizkih plač v Sloveniji. To je izziv za plačno politiko, kjer pozivamo k bolj množični sindikaliziranosti, da se s kolektivnimi vzvodi dosežejo boljše plače in delovni pogoji, pa tudi za prodorno razvojno politiko države. Zato Socialni demokrati zagovarjamo ukrepe za povečanje dodane vrednosti z obsežnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj ter za dvig produktivnosti z nadaljnjo tehnološko modernizacijo gospodarstva in boljšim vključevanjem, motiviranjem in organiziranjem zaposlenih.

Tako popravljeno davčno reformo bomo Socialni demokrati podprli. Pri tem nas še vedno skrbi, da dogovorjene spremembe niso fiskalno nevtralne, saj davčna reforma skupaj z razbremenitvijo regresa prinaša precejšen izpad proračunskih prihodkov. Zato poudarjamo odgovornost ministra za finance, da tega izpada ne bo nadomeščal z rezi v socialne in razvojne politike.

Dr. Jernej Štromajer

Štromajer vodja slovenske delegacije na Dnevu slovenske industrije v Cernu

/in , , , /by

V želji, da bi poglobili in spodbudili sodelovanje slovenskega gospodarstva s CERN, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom ministra iz vrst SD dr. Jerneja Pikala v sodelovanju z javno agencijo Spirit Slovenija in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo dvodnevni dogodek Dan slovenske industrije, ki se odvija na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi. Slovensko delegacijo, ki jo je sestavljalo 25 podjetij, je vodil državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Dvodnevni dogodek je namenjen slovenskim podjetjem, ki želijo pridobiti ustrezne kontakte in vpogled v način delovanja Cerna in v projekte, ki so potencialno zanimivi za skupno sodelovanje, kot tudi ustvarjanje skupnih poslovnih in razvojnih priložnosti. Podjetja imajo priložnost predstavitve svojih storitev in produktov predstavnikom Cerna, organizirani pa so tudi B2B sestanki.

Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je ob priložnosti povedal, da »so slovenski znanstveniki sodelovanje s CERN-om vzpostavili že pred mnogimi leti, pravzaprav še preden je Slovenija postala samostojna država. Slovenski znanstveniki so v desetletjih skupnih projektov s Cernom dosegli več znanstvenih prebojev pri razumevanju temeljnih gradnikov narave in odnosov med njimi. Na podlagi raziskav, ki so jo izvedli v CERN-u, so slovenski znanstveniki objavili več kot 1300 znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah.«

Ženevski Cern, ustanovljen leta 1954, je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij. Glavni namen organizacije je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture: pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in pozitronov.

»Izboljšati moramo tudi odnos med gospodarstvom in znanostjo, saj se morata obe področji zavedati strateškega pomena odličnega sodelovanja in skupnega določanja tistih niš na svetovnem trgu, kjer lahko v sinergiji dosežemo najboljše rezultate,« je poudaril Štromajer.

»Zelo sem vesel, da je pridruženo članstvo odprlo možnosti za sodelovanje slovenskega gospodarstva, zato pozdravljam prvi Dan slovenske industrije v CERN-u, za katerega upam, da bo prinesel nove in močnejše odnose ter dal možnosti za skupno znanstveno in gospodarsko delo, povezano z raziskavami in razvojem v CERN-u,« je še povedal državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer.

Zbor socialne demokracije v Kranju

Na zboru Socialne demokracije na Gorenjskem o novih izzivih, ki so pred Slovenijo

/in , , , /by

V Kranju je v ponedeljek, 7. oktobra, potekala že šesta predkongresna tribuna Socialnih demokratov po vrsti. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na Gorenjskem predstavil ključne izzive, ki so pred Socialno demokracijo in Slovenijo z najavo paketa rešitev na področjih, kjer želimo narediti glavne premike v prihodnjem obdobju.

Kot je poudaril Židan, se Socialna demokracija dolga desetletja bori za človekove pravice, socialne pravice, pravice delavcev in solidarnost. “Želim si, da danes postanemo vodilni tudi pri soočanju z novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe,” je izpostavil predsednik stranke.

Dodal je, da želimo Socialni demokrati na novo opredeliti tudi našo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in bolj povezano družbo. “Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami. Z našimi programskimi paketi, ki jih bomo sprejemali na kongresu v Velenju, Socialni demokrati Slovenijo pripravljamo na prihodnost,” je napovedal Židan.

Namestnik glavnega tajnika SD Tomi Godec pa je zbranim na tribuni v Kranju pojasnil, da si Socialni demokrati pred kongresom zastavljamo nov izziv: kako se bomo kot stranka in kot skupnost organizirali za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja. “Da bo rezultat teh sprememb srečna, trajnostna, pravična in varna družba. Socialdemokratska družba,” je poudaril Godec.

V omizju z naslovom “Pogled v prihodnost” so tokrat sodelovali župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec ter državni sekretarki Martina Vuk z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Petra Culetto z Ministrstva za kulturo, pogovor o idejah SD za prihodnost pa je povezovala Neva Grašič. Sogovorniki so se strinjali, da ima SD v prihodnosti veliko priložnost, da naredi nekatere premike na področjih, ki jih je uvodoma izpostavil predsednik SD, prav tako pa se kot stranka okrepi z novimi ljudmi, ki bi lahko doprinesli sveže ideje in dodatno motivacijo za izvajanje ukrepov, katere želimo izpeljati v prihodnosti.

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link

Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!