Aktualno - Page 175 of 183

Koprivc s poslanskim vprašanjem za razvoj in dostopnost izdelkov s CBD

2. oktobra 2019/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mf

Poslanec Socialnih demokratov mag. Marko Koprivc je danes zastavil poslansko vprašanje o načrtovanih spremembah pri uporabi izdelkov, ki vsebujejo CBD. V javnosti so namreč zaokrožile informacije o tem, da naj bi v Sloveniji omejili naravne kanabinoide, zlasti CBD. Tovrstne informacije so posledica spremembe seznama neživil, saj naj bi Evropska komisija na ta seznam dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.

Zato je Koprivc ministru za zdravje Alešu Šabedru in ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavil več vprašanj. Tako ga zanima, kakšen vpliv bo imela omenjena dopolnitev, pa tudi, ali je Slovenija sodelovala v postopku dopolnjevanja omenjenega seznama Evropske komisije. Oba ministra vprašuje, ali je Slovenija pri tem podprla nadaljnjo uporabo konopljinih izdelkov in nepsihoaktivnih kanabinoidov (zlasti CBD) v človeški prehrani. Zanimajo ga tudi aktivnosti obeh ministrstev glede omejevanja proizvodnje in prometa s tovrstnimi izdelki, njihov smisel in cilj. Pri tem ju je pozval, da zagotovita dostopnost produktov, ki vsebujejo naravni, nesintetizirani CBD. Svoja vprašanja je Koprivc sklenil s pozivom, da naj strah pred zlorabo mamil ne vpliva na razvoj in dostopnost prehranskih produktov.

Marko Koprivc sicer meni, da naj bi pri tem šlo za strogo interpretacijo evropske uredbe (EU) 2015/2283. Ta iz prehranskega trga izloča vsa živila, ki se niso tradicionalno uporabljala pred letom 1997, Evropska komisija pa naj bi na seznam teh proizvodov dodala tudi izdelke, ki vsebujejo CBD.

Omenjeno pa naj bi imelo za posledico ukrepanje inšpekcijskih služb, ki naj bi pričele z omejevanjem prometa z ekstrakti, ki vsebujejo CBD. Ta naravni kanabinoid – ki nima psihoaktivnih učinkov in po svojih lastnostih ni ne mamilo in ne psihotropna snov – mnogi uporabljajo kot dopolnilo v prehrani. Zdravilna učinkovitost tega kanabinoida res še ni dokazana do te mere, da bi ga bilo mogoče obravnavati kot zdravilo, vendar to še ne bi smelo pomeniti njegove prepovedi v prehrani. Iz dostopnih nasprotujočih si informacij je razbrati, da naj bi inšpekcijske službe opozarjale proizvajalce in prodajalce, da bo promet ekstraktov s CBD poslej prepovedan; drugi viri navajajo, da bodo določeni proizvodi (npr. čaji iz kanabisa) ostali v prosti prodaji. Tretji
viri pa navajajo, da gre pri omejevalnih aktivnostih predvsem za preprečevanje zavajajočega oglaševanja, saj promocija zdravilnih učinkov živil brez kliničnih dokazov ni dovoljena, nekateri proizvajalci pa naj bi brez teh dokazov zagotavljali zdravilnost svojih izdelkov.

Raba konopljinih ekstraktov, čajev in tinktur (v prehrani in zeliščarstvu, brez konteksta nedovoljene rabe nadzorovanega kanabisa) ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, ki sodi med izjemo po drugem odstavku 28. člena Enotne konvencije o mamilih iz l.1961 (seme, vlakna, hortikultura). Marko Koprivc zato poudarja: “Po mojem mnenju mnenju tudi ne obstaja argument, da bi ekstrakte iz konoplje za rabo v prehrani (ki ne vsebujejo nadzorovanih snovi in sem sodijo tudi CBD-ekstrakti in čaji) obravnavali kot ‘novo’ živilo, ki ni bilo v splošni uporabi pred letom 1997. Če je v Sloveniji kaj zavrlo tradicionalno neškodljivo uporabo v zadnjih 25 letih, je bil to pristop oblasti, ki je kulturno rastlino konopljo izenačil z mamiloma, ki ju (lahko) daje, pri tem pa zanemaril
široko polje prehranske, kmetijske, industrijske in hortikulturne uporabe konoplje, ki z zlorabo mamil nima zveze. Ta ureditev kljub vsem naporom ostaja v veljavi in tako vpliva na dostopnost medicinskih produktov iz konoplje in kanabisa, hkrati pa čezmerno omejuje gojenje (kulturne) rastline konoplje in njeno uporabo v prehrani in industriji.”

Predkongresna debata na Ptuju, kjer je socialna demokracija vse bolj doma

2. oktobra 2019/in 12. Kongres SD, Aktualno, Lokalno, Novice /by md

Predkongresna turneja Socialnih demokratov se je nadaljevala na Ptuju, kjer je pogovor potekal v polni dvorani Dominikanskega samostana. V najstarejšem slovenskem mestu smo se pogovarjali o prihodnosti ter izpostavili izzive digitalizacije, da se s tehnologijami spet povežemo v skupnost.

Zbor članic in članov Socialnih demokratov iz Spodnjega Podravja je pozdravila Nuška Gajšek, županja ptujske mestne občine: “Pozdravljeni na Ptuju, mestu, kjer je socialna demokracija vse bolj doma.” Svoj pozdrav je namenila vsem, ki “isto mislimo, a je med nami tudi širina in kritičnost, s katerimi mesta, državo in svet spreminjamo na bolje.”

“Socialna demokracija je ena najlepših idej v človeški zgodovini,” je uvodoma poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan. Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, je nadaljeval Židan, zato se moramo naučiti upravljati spremembe, da na ta način uresničimo svoje cilje za boljšo družbo. Zato je potrebna nadgradnja programa SD, ki jo po Židanovih besedah sestavljajo trije paketi: socialni, razvojni in zeleni paket.

Po uvodni napovedi ključnih izzivov in rešitev je Židan napovedal, da socialna demokracija hoče z novimi cilji družbo povezati in organizirati pred novimi izzivi. “Hočem, da Socialni demokrati nagovorimo nove teme in jih postavimo v središče politične pozornosti. Da zgradimo novo zaupanje za prihodnost!”

Glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času: “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan.” Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.

V panelu, ki ga je povezovala Neva Grašič, so sodelovali minister za kulturo mag. Zoran Poznič, državni sekretar na šolskem ministrstvu dr. Jernej Štromajer in Gorazd Prah, svetovalec naše poslanske skupine in načrtovalec političnih inovacij. Minister Poznič je v uvodu v pogovor poudaril pomen digitalizacije kot orodja, ki nam omogoča, da velike spremembe upravljamo na mehak, človeku prijazen način: “Tehnologije so nas v veliki meri odtujile in razbile skupnost, naše socialno tkivo. Sedaj je priložnost, da se s temi tehnologijami spet povežemo. Da se združimo.” Pri tem Poznič poudarja humanizacijo tehnologije, torej počlovečenje principov, po katerih deluje in je upravljana družba.

V nadaljevanju je Gorazd Prah poudaril opozorilo, povzeto po članku iz Harvard Business Reviewa, da če želiš uspešno upravljati spremembe, moraš odločno komunicirati tisto, kar se zanesljivo ne bo spremenilo. “Zato mora socialna demokracija negovati svoj ‘zakaj?’, torej da bo v tej družbi vsakemu človeku dobro.”

Nadalje je v pogovoru državni sekretar dr. Jernej Štromajer je izpostavil, da se spremembe dogajajo hitreje, kot se je družba sposobna nanje prilagoditi. Pri tem je opisal nekaj trendov, kot je souporaba, ki omogočajo ne le bolj trajnosten način zadovoljevanja potreb, ampak tudi bolj pravičen in solidaren: “Te spremembe so lahko priložnost, da družbo izboljšamo.” Omenil je rekordna vlaganja v znanost in razvoj, hkrati pa organizacijske spremembe inovacijskega okolja: “Pripravljamo novo zakonodajo, da bomo lahko dali nov zagon znanosti in raziskavam. Slovenijo hočemo razvijati kot razvojni in inovacijski hub.” Spomnil je, da so vse velike inovacije in nove tehnologije, od pametnega telefona, zaslonov na dotik ali GPS, produkt javnih vlaganj, zato je za prihodnjo prodornost slovenskega gospodarstva in družbe odločilno, kakšno pozornost bomo namenili raziskavam in razvoju.

Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 18. uri v Pokrajinskem muzeju Celje.

Tanja Fajon in dr. Milan Brglez aktivna na zaslišanjih komisarskih kandidatov

1. oktobra 2019/in Aktualno, EU, Novice /by mf

V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”

Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.

Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.

Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.

Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?

Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson

Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita

Židan na F3ŽO: Starejšim moramo solidarno zagotoviti pomoč

1. oktobra 2019/in Aktualno, Novice, Stranka /by mf

Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.

Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”

Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”

Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.

Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.

Kako iz študije za 70.000 € nastane zgodba o 74 milijonih?

Kako iz študije za 70.000 evrov nastane zgodba o 74 milijonih?

30. septembra 2019/in Aktualno, Novice /by mf

V zadnjih dneh in tednih se je po spletu in preko nekaterih medijev razširila informacija, da naj bi država za študije o dolgotrajni oskrbi porabila kar 74,5 milijona evrov. To naj bi bila ugotovitev revizije Računskega sodišča, ki je revidiralo aktivnosti države za vzpostavitev pomoči osebam, ki zaradi starosti, duševne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč.

Resnica o tem je drugačna. Država je v ta namen naročila in plačala le eno študijo v vrednosti 70.000 evrov, namenjeno pripravi podlag za pilotne projekte, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Izvajalec te študije je Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, katerega edina ustanoviteljica je država. Ne 74 milijonov, ampak 70.000 evrov!

Kako je mogoče, da se iz 70.000 evrov vredne študije, ki jo je država potrebovala za identifikacijo dejanskih potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe, razvije zgodba o 74 milijonih evrov, ki naj bi si jih v žepe stlačili levičarji, kot to z Janševo asistenco trdi Nova24TV?

Napačno, celo lažnivo interpretacijo te zgodbe, je začel poslanec SDS Jože Tanko, ki je 23. septembra začel s serijo zlaganih interpretacij.

Znesek 74 milijonov evrov je povzet po tabeli v reviziji Računskega sodišča, ki na strani 95 opredeljuje projekte, ki so s ciljem razvoja skupnostnih storitev dolgotrajne oskrbe predvideni v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev. Gre za razvoj tistih storitev, ki bodo starejšim in drugim uporabnikom na voljo na njihovih domovih in v medgeneracijskih ter dnevnih centrih.

*Projekti Ministrstva za zdravje*
Izvedba pilotnih projektov za podporo prehoda v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi	6.100.000 €
Preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva in vstop novih izvajalcev skupnostnih storitev za starejše	13.576.900 €
Informacijska podpora	1.000.000 €
*Skupaj:*	20.676.900 €

*Projekti Ministrstva za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti***
Razvoj pilotnih projektov informacijsko -komunikacijskih tehnologij za starejše	882.000 €
Razvoj skupnostnih programov in storitev	6.867.600 €
Analiza stanja skupnostnih storitev in programov ter potreb	100.000 €
Modernizacija mreže obstoječih DS v centre za nudenje skupnostnih storitev	16.500.000 €
Gradnja mrež bivalnih enot za deinstitucionalizacijo na področju invalidnosti in duševnega zdravja	27.500.000 €
*Skupaj:*	51.849.600 €

Vir: Revizija Računskega sodišča RS, stran 95.

Če podrobneje pogledamo projekte v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je vodila socialdemokratka dr. Anja Kopač, lahko vidimo, da so vsi projekti z izjemo enega namenjeni razvoju konkretnih skupnostnih storitev za starejše. Tako je prvi projekt namenjen vzpostavitvi senzoričnih rešitev, ki bodo na domu starejše osebe spremljali njegovo gibanje, in v primeru padca ali poškodbe poklicali reševalno službo. Drugi projekt (Razvoj skupnostni storitev in programov) v predvideni višini 6.867.600 evrov predstavlja razvoj paketa storitev, ki se uporabnikom zagotavljajo preko različnih izvajalcev v skupnostih (npr. občinskih programov skrbi za starejše ali mreže medgeneracijskih centrov). S tretjim programom se je predvidela nadgradnja domov za starejše z novimi oblikami storitev za starejše, namenjene njihovim obstoječim varovancev kot tudi drugim uporabnikom, medtem ko je zadnji, finančno najzahtevnejši projekt, namenjen dejanski izgradnji bivalnih enot na področju invalidnosti in duševnega zdravja.

Le eden od teh projektov, ki je po obsegu predvidenih sredstev daleč najmanjši, je po svoji naravi študija, pri tem pa so bila realizirana sredstva manjša od predvidenih v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev, izvajala pa ga je državna inštitucija.

Velika večina nalog, ki jih opredeljujejo začrtani projekti, šele mora biti izvedena (država ima za izvedbo projektov čas do leta 2022, ko se dokončno izteče črpanje sredstev po sedanji finančni perspektivi EU). Dr. Anja Kopač si je v času svojega vodenja ministrstva prizadevala, da bi država na premišljen, solidaren in učinkovit način zagotovila potrebne oblike pomoči za starejše in vse, ki storitve dolgotrajne oskrbe potrebujejo.

Cilji države, ki jih je opredelil operativni program, so jasni in še vedno aktualni. S skupnostno dolgotrajno oskrbo je treba bolj povezati oziroma poenotiti tudi zdravstvene in socialne storitve ter posodobiti nekatere obstoječe mreže socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev predvsem na lokalnem nivoju.

Kljub temu je revizija Računskega sodišča pomembno opozorilo državi, da je bilo na področju dolgotrajne oskrbe v zadnjih 15 letih narejeno premalo, da bi danes vsi, ki potrebujejo pomoč na domu, skupnostne storitve ali oskrbo v domovih za starejše, bili deležni zanje prilagojenih oblik pomoči, oskrbe ali storitev. S tem se strinja tudi dr. Anja Kopač, ki je na čelu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravila strategijo dolgožive družbe, ki še danes predstavlja najboljšo podlago za integriran pristop k razvoju socialnih in zdravstvenih storitev za starejše. Pri tem pravi, da si je ves čas svojega ministrovanja prizadevala, da bi zagotovila potrebna sredstva tudi za gradnjo javnih domov za starejše, a da za to ni bilo posluha, saj si je njeno ministrstvo vsako leto prizadevalo, da bi s proračunom zagotovilo vsaj zadostni sredstev za pokritje zakonskih obveznosti ter za sprostitev omejitev, ki jih je uveljavil zloglasni Janšev ZUJF.

Zgodba o 74 milijonih evrov za študije je tako milo rečeno izmišljena, iz političnih motivov pa močno napihnjena.

Zbor socialne demokracije v Slovenj Gradcu

Zbor v Slovenj Gradcu: “Brez socialnega dialoga je kapitalizem močnejši.”

27. septembra 2019/in 12. Kongres SD, Aktualno, Novice, Stranka /by mf

Danes se je v Slovenj Gradcu nadaljeval krog pogovorov s članstvom pred novembrskih kongresom. Osrednje vprašanje teh pogovorov je, kako se moramo kot stranka in kot skupnost organizirati, da z upravljanjem sprememb ustvarimo socialdemokratsko družbo.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je uvodoma izrazil obžalovanje zaradi odstopa prve sindikalistke Lidije Jerkič z mesta predsednice Ekonomsko – socialnega sveta. “To je slab signal. Socialni demokrati si bomo še naprej prizadevali za povrnitev dialoga med vsemi socialnimi partnerji,” je dejal Židan in pozval vse partnerje, da nadaljujejo socialni dialog. V svojem nastopu je spomnil, da je socialna demokracija več kot stoletni boj za človekove pravice, med njimi posebej socialne pravice. Novi izzivi pa po njegovih besedah od SD terjajo, da svoja prizadevanja razširi na nova področja: “Spremembe se dogajajo. Njihovo aktivno upravljanje je edina pot, da se razvijemo v trajnostno družbo. Zato trije paketi: zeleni, razvojni in socialni.”

Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.” Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP, digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. Kot najpomembnejši del socialnega paketa je poudaril nujnost, da sisteme socialnega zavarovanja zastavimo tako, da bodo zagotavljali blaginjo in varnost tudi v prihodnjih desetletjih.

Tomi Godec, namestnik glavnega tajnika stranke, je v Slovenj Gradcu predstavil načrtovane organizacijske spremembe, pri tem pa izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnimi organizacijami, stranko pa organizacijsko krepijo za nove izzive pred nami.

V današnjem panelu so sodelovali evropski poslanec dr. Milan Brglez, predsednica Ženskega foruma in državna sekretarka Martina Vuk in vodja strankinega strokovnega sveta za okolje mag. Tanja Bolte. Brglez se je navezal na današnja dogajanja v Ekonomsko – socialnem svetu in poudaril, da “smo brez socialnega dialoga šibkejši, kapitalizem pa močnejši. Brez socialnega dialoga, ki lahko edini gradi soglasja namesto konflikta okoli ključnih razvojnih in socialnih vprašanj, ne moremo napredovati.” Tudi v Evropski uniji vidi Brglez po nekaj mesecih dela v Bruslju in Strassbourgu nujnost, da se borimo za svoje cilje, pri tem pa je potrebno odločneje zagovarjati socialno pravičnost in na vrh prioritet postaviti podnebne spremembe.

Martina Vuk je poudarila, da ima Slovenija odličen šolski sistem, ki izobražuje mladino, da razmišlja o prihodnosti. Pri tem je pozdravila “organiziranje mladih, ki na shodih opozarjajo na takojšnje ukrepanje glede boja s podnebnimi spremembami. Na vseh nas je, da jih slišimo in ukrepamo.”

Na to se je navezala tudi mag. Tanja Bolte in poudarila, da smo naredili velik napredek v razumevanju resnosti podnebnih sprememb. Kot direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavila načrte za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, odgovarjala pa je tudi na druga vprašanja o perečih okoljskih problemih na Koroškem.

Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v ponedeljek, 30. septembra 2019, ob 18. uri v Dominikanskem samostanu na Ptuju.

Poslanska pobuda: Za poseben mehanizem za zdravljenje redkih in hudih bolezni

27. septembra 2019/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mf

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot in poslanec Levice dr. Matej Tašner Vatovec sta danes na ministra za zdravje naslovila poslansko pobudo, v kateri predlagata ustanovitev posebnega mehanizma za poravnavo stroškov zdravstvene obravnave in zdravljenja naših državljank in državljanov, še posebej v primerih redkih in hudih bolezni. Mag. Meira Hot in dr. Matej Tašner Vatovec sicer pozivata Ministrstvo za zdravje, da nemudoma preuči vse možnosti financiranja zdravljenja za malega Krisa.

Potem, ko se je celotna Slovenija solidarno povezala v zbiranju sredstev za hudo bolnega fantka Krisa iz Kopra, se zastavlja vprašanje, zakaj v tovrstnih primerih »država ne more zagotoviti sredstev za naše državljanke in državljane, še posebej kot gre za hudo bolne otroke«, se sprašujeta poslanka in poslanec.

V pisni poslanski pobudi sta poslanka in poslanec zapisala: “Izjemno težko in srce parajoče je za vsakogar, ki spremlja to zgodbo, ko vidi malega borca in njegove starše, kako se prebijajo skozi težko zdravljenje v okviru možnosti, ki jih daje naš zdravstveni sistem.”

Ob tem je premalokrat poudarjeno, da imamo ob vseh pomanjkljivostih tega sistema tudi izjemno veliko strokovnih in požrtvovalnih ljudi; zdravnikov in ostalega osebja, ki skrbijo za naše bolnike in jim po svojih najboljših močeh pomagajo, menita poslanca. Žal tudi ti prevečkrat naletijo na birokratske ovire ali na situacije, da v luči pravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bolnikom, še posebej tistim, k trpijo za hudimi in redkimi boleznimi ali okvarami, ne morejo zagotoviti najprimernejšega zdravljenja. Med njimi je tudi mali Kris, ki bi mu po mnenju stroke zdravilo, ki pa pri nas še ni registrirano oziroma je še v eksperimentalni – razvojni fazi, pomagalo oziroma zaustavilo njegovo bolezen. To zdravilo je sedaj dostopno samo v Združenih državah Amerike, po poročanjih medijev stane 2,3 milijona evrov.

“Naše državljanke in državljani so ponovno pokazali, da smo upravičeno narod, kjer se solidarnost piše z veliko začetnico. Akcije, pozivi in prošnje po čim večji udeležbi zbiranja sredstev za malega Krisa so zopet presegle vsa pričakovanja in vsi skupaj stiskamo pesti, da se bo dečku, ki mora zdravilo prejeti pred svojim drugim rojstnim dnem, omogočilo zdravljenje z novim, kot se poroča, revolucionarnim zdravilom,” pišeta Meira Hot in Matej T. Vatovec.

Se pa ob tem med ljudmi upravičeno zbuja tudi čedalje večja jeza, kje je tu država, kje podjetja v lasti države, tudi tista, ki iz naslova zdravstvenih zavarovanj kujejo dobičke, in bi morala ob tovrstnih potrebah naših državljank in državljanov, še posebej ko gre za naše bolne otroke, odreagirati prva.

Nezadovoljstvo in dvomi ljudi, ali dejansko živimo v socialni državi, ki naredi vse po svoji moči, da poskrbi za najbolj ranljive skupine ljudi, med katerimi so po najinem prepričanju prvi bolni otroci, je tako vprašanje, ki ne potrebuje več odgovora, ker tega žal po vseh teh primerih poznamo še predobro.

Zato sta predlagala, da Ministrstvo za zdravje nemudoma vzpostavi mehanizem, ki bi se ob tovrstnih situacijah aktiviral in omogočil našim državljankam in državljanom kritje stroškov ustreznega zdravljenja. Pri tem spominjata na novico o nekajmesečni dojenčici na Portugalskem, kjer so se prav tako aktivirali ljudje z zbiranjem pomoči, pa je portugalska vlada vendarle odločila, da bo sama prevzela stroške zdravljenja za to in še drugo deklico, ki boleha za isto boleznijo. Omenjeni mehanizem bi po njunem mnenju poskrbel za kritje stroškov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje v okviru sedanjih pravil ne more ali ne sme prevzeti zaradi počasnega procesa registracije zdravil ali pripomočkov ter ostalih objektivnih ovir, ki preprečujejo možnosti najboljšega zdravljenja naših državljank in državljanov na podlagi mnenj stroke. Pri tem ministrstvo pozivata, da nemudoma preuči vse možnosti financiranja zdravljenja za malega Krisa, ki naj bi bilo v Evropski uniji registrirano v pričetku prihodnjega leta, deček bo namreč čez štiri mesece dopolnil dve leti, kar pa je zadnji čas, da zdravilo prejme.

Slovenija za povezanost s svetom potrebuje letalskega prevoznika

24. septembra 2019/in Aktualno, Novice /by mf

Potem, ko Adria Airways vsakodnevno odpoveduje načrtovane lete, je danes vodja poslanske skupine SD Matjaž Han predstavil stališča Socialnih demokratov. Pri tem je dejal, da “Socialni demokrati menimo, da je za Slovenijo z izrazito izvoznim gospodarstvom in izjemnim turističnim potencialom nujno, da ima svojega letalskega prevoznika.” Zato so po njegovih besedah Socialni demokrati prepričani, da mora Vlada Republike Slovenije nemudoma pristopiti k reševanju Adrie Airways.

Kot je povedal Matjaž Han, Socialni demokrati zagovarjajo takšno rešitev, ki bo podjetje ohranilo kot poslovno celoto, z velikim človeškim kapitalom, znanjem in posli, saj tega kratkoročno ni mogoče nadomestiti. Izrazil je solidarnost z zaposlenimi, ki so s svojo držo in stališči pokazali na veliko pripadnost podjetju in poslanstvu, ki ga opravljajo, v veliki meri tudi za državo in v njenem imenu.

Glede modela reševanja je Matjaž Han dejal: “Obstoječ lastnik nima našega zaupanja, zato nasprotujemo rešitvam, ki ohranjajo sedanje lastništvo podjetja. Adria tako takoj potrebuje novega lastnika. Zato se lahko morebitno državno poroštvo podjetju podeli ob jasnem pogoju – prenosu lastništva na državo. Šele ta korak omogoča izvedbo drugih potrebnih korakov za sanacijo Adrie, s tem pa ohranitev povezanosti Slovenije s ključnimi destinacijami.”

V Kopru o upravljanju sprememb zato, da Slovenijo pripravimo na prihodnost

23. septembra 2019/in 12. Kongres SD, Aktualno, Novice, Stranka /by Denis Sarkić

V Kopru se je v ponedeljek, 23. septembra, nadaljevala predkongresna turneja, na kateri se Socialni demokrati s članstvom pogovarjamo o izzivih pred Slovenijo in vprašanju, kako se moramo kot stranka in kot skupnost organizirati, da z upravljanjem sprememb ustvarimo socialdemokratsko družbo.

Uvodoma je polno Zeleno dvorano koprskega Obrtniškega doma pozdravil župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, ki je dejal, da stranke sestavpljajo ljudje. “Če so v stranki dobri ljudje, nastanejo dobre ideje in dobri programi,” je poudaril Bržan in zaželel partnerjem v SD uspešno nadaljevanje njene zgodbe.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je spomnil, da je socialna demokracija več kot stoletni boj za človekove pravice, med njimi posebej socialne pravice. “Zato smo še danes vodilni pri boju za socialne pravice, a pred novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe, hočemo na novo opredeliti tudi svojo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in povezano družbo.”

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP, digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti.

“Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami,” pravi Židan. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času. Tako kot imajo mediji svojo vlogo v demokraciji, imajo stranke nalogo skrbeti za organiziran in vključujoč demokratični proces. “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan,” je poudaril Levanič. Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.

Zbor socialne demokracije v Kopru se je sklenil z aktivnim pogovorom, na katerem so skupaj s publiko sodelovali dr. Patrick Vlačič, Gregor Strojin, dr. Anja Kopač in Tin Kampl.

“Vse spremembe lahko upravljamo le skupaj. Politika upravlja z države, a to je mogoče le z zaupanjem ljudi. Zato danes prosperirajo preproste, a kratkoročne rešitve, medtem ko se dolgoročni izzivi puščajo ob strani,” je opozorila dr. Anja Kopač, pri tem pa navedla spremembe v socialnih sistemih, kot so pokojninsko, zdravstveno ali zavarovanje za primer brezposelnosti ali oskrbo v starosti. “Če hočemo, da ti sistemi varnosti vzdržijo, potrebujemo rešitve v smeri enotne pogodbe o zaposlitvi in univerzalnega socialnega zavarovanja,” je podarila Kopačeva.

Dr. Patrick Vlačič je opozoril, da ni potrebno biti znanstvenik, da vidiš veliko obremenjevanje narave. “Narava je krhka, mi Primorci pa smo to lahko videli letos poleti, ko zaradi okoljske katastrofe naenkrat nismo mogli piti vode iz pipe, in kjer je oskrba z vodo resen izziv za naprej.” Pozdravil je zeleni zasuk stranke, saj sedanji čas terja nove odgovore in tudi nove poti do ljudi in rešitev, ki jih potrebujejo za svoja življenja.

Mag. Mojca Kleva Kekuš je celoto strankinih namer zaobjela z ambicijo, da “zagotovimo visoko kakovost življenja, zato pa je potrebno povezati vsebino in organiziranost stranke.” V kritičnem nagovoru je pozdravila načrtovane programske in organizacijske spremembe: “Dobro organizirana stranka je potrebna, ker imamo tudi tukaj, na Obali in drugod, dobre ideje in dobre rešitve, med ljudmi in na tem svetu pa živimo z odprtimi srci in odprtimi očmi.”

Tin Kampl je dejal, da je naše osrednje vprašanje “Zakaj?”. Odgovor na to so naše sanje in vizija. To vidi kot najpomembnejši mobilizacijski faktor, da se družba poveže in nagovori mlade, da se povezano nagovori probleme, kot sta prekarnost ali pomanjkanje stanovanj za mlade: “Mladim ljudem moramo zagotoviti prehod na trg dela, stabilne in varne zaposlitve ter dostop do stanovanj, ker odsotnost rešitev ogroža celoten sistem socialne varnosti kot bistva povezanosti naše družbe.”

Gregor Strojin, sicer državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, je opisal svojo življenjsko pot in pri tem kot svoje politično vodilo navedel ambicijo, da bi tudi njegovi otroci imeli enake možnosti, kot jih je imel sam. Opisal je sprejete in načrtovane spremembe na področju pravosodja in ocenil, kako je boljše funkcioniranje pravne države pomembno za pravičnost v družbi: “Če bo prišlo tukaj do rezultatov, bo to koristilo tudi gospodarstvu in ljudem.” Omenil je tudi, da ima Slovenija eno od najbolj naprednih držav, tudi na področju varovanju okolja, a da na mnogih področjih ni sodne prakse. Zato je opozoril na pomen organizirane družbe ljudi, ki se v lokalnih okoljih na praven način borijo za svoje cilje.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v petek, 27. septembra, ob 18. uri v prostorih Hostla v Slovenj Gradcu.

V Ljubljani začetek predkongresne turneje Socialnih demokratov

22. septembra 2019/in 12. Kongres SD, Aktualno, Novice, Stranka /by mf

SD je s posvetom v Ljubljani začela serijo razprav pred novembrskim kongresom. Do tedaj bodo oblikovali izhodišča novega programa in z njim začrtali proces programske prenove, da bo stranka odgovorila na izzive družbe, je pojasnil prvak stranke Dejan Židan. Med osrednjimi vsebinskimi sklopi razprave je navedel zeleni, razvojni in socialni paket.

Bistveno vprašanje prihodnosti skupnosti je po Židanovih besedah, kako izgraditi trajnostno družbo, ki bo odpravljala neenakosti. Družba je namreč po njegovem prepričanju v fazi sprememb, tako okoljskih, ekonomskih, socialnih, političnih, tehnoloških in varnostnih, med temi izzivi pa je treba na novo domisliti vlogo Slovenije znotraj mednarodne skupnosti. “Takšne spremembe so lahko vir groženj, lahko se jih bojimo, lahko pa jih upravljamo,” je poudaril predsednik SD Dejan Židan.

V SD te spremembe naslavljajo s tremi vsebinskimi sklopi, in sicer z zelenim paketom, razvojnim paketom in socialnim paketom, je navedel predsednik SD. V kontekstu prvega sklopa je Židan ocenil, da podnebna kriza nikjer, razen v Sloveniji in v ZDA, ni ideološko vprašanje. Naloga SD je, da tudi v Sloveniji okoljsko oziroma podnebno vprašanje uvrstimo med najpomembnejša. Razprava o podnebni politiki pomeni tudi razpravo o preobrazbi gospodarstva in energetike, razpravo o samooskrbi na vseh področjih našega življenja, je poudaril Židan. Prav tako pa razpravo o okoljski politiki lahko razumemo kot razpravo o etični drži stranke in družbe nasploh.

Med bistvenimi postavkami razvojnega paketa je Židan izpostavil povečevanje sredstev za znanost in razvoj, pa tudi osrednje mesto kulture v slovenski družbi. Ob tem je izrazil zadovoljstvo s četrtkovo potrditvijo zakona o kulturnem evru na vladi. “Vsaka družba si mora postaviti prioritete,” je poudaril prvak SD. Kot je opozoril, je nesprejemljivo, da v Sloveniji živi kar 120.000 upokojencev, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, in da država še ni vzpostavila solidarnostnega sistema. Tako je med prihodnjimi ukrepi v sklopu socialnega paketa navedel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil po njegovi napovedi spisan do konca leta.

Pred programsko-statutarnim kongresom, ki bo 9. novembra v Velenju, se bo v različnih slovenskih mestih zvrstilo še več podobnih posvetov, zadnji bo 25. oktobra v Mariboru. Kot je še napovedal Židan, bodo na kongresu s programskim dokumentom začrtali proces prenove programa, da bo ta ustrezno odgovarjal na izzive sodobne družbe.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v ponedeljek, 23. septembra, ob 18. uri v dvorani Območne obrtno-podjetniške zbornice v Kopru.