S predsednikom Socialnih demokratov ter ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom sta se za Mladino pogovarjala novinarja Jure Trampuš in Staš Zgonik. Povezava do intervjuja v spletni izdaji tednika Mladina: http://www.mladina.si/168678/dejan-zidan/
Dejana Židana smo ujeli med dopustom. Doma, v Murski Soboti, pred knjižnico, kjer si je izbiral poletno branje. »Rad berem znanstveno fantastiko, to me sprosti,« je povedal za Mladino. »Berem diagonalno, vse, kar lahko dobim, knjige kupujem tudi v tujini.« Židan v vladi vodi ministrstvo za kmetijstvo, poleg tega je predsednik koalicijske stranke. »Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo,« pravi, a hkrati dodaja, »da se od SD včasih pričakuje preveč«. Moč ene politične stranke je pač zmeraj omejena z močjo drugih. Še vedno je prepričan, da je bila odstavitev Janka Vebra velika napaka premiera Mira Cerarja, a stranka SD vseeno ostaja v vladi. Sedaj, ko je znova ustavljena prodaja Telekoma, se je po njegovem ponudila priložnost, da politika še enkrat premisli o prodaji tega podjetja.
Pijete teran?
Pijem slovenska vina, bela in rdeča, med njimi tudi teran.
Zaščita terana je še ena izmed front na ravni slovensko-hrvaških odnosov …
Teran je vino iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na posebni zemlji Kraške planote in se prideluje po posebni metodi. Teran je bil kot slovenska avtohtona vrsta vina zaščiten že pred desetletji, z vstopom v Evropsko unijo pa smo zaščito prenesli tudi v evropski pravni red.
A zdaj Hrvaška zahteva, da bi ime teran lahko uporabljali tudi vinogradniki v hrvaški Istri.
Zanimivo je, da nam ekskluzivne zaščite niso oporekali niti takrat, ko smo teran zaščitili v tedanji skupni državi, niti takrat, ko smo si pridobili zaščito na evropski ravni, niti med njihovimi pristopnimi pogajanji z EU. Nekorektno je, da vprašanje odpirajo zdaj, ko so vsi formalni postopki v zvezi z zaščito že končani.
Bi žrtvovali ekskluzivno zaščito terana v zameno za normalno nadaljevanje arbitražnega postopka?
Rekel bi, da teran ni področje, kjer bi Slovenija trgovala.
Vaša stranka je sorodna hrvaški vladajoči stranki, premier Milanović je bil večkrat na obisku pri vas, veliko ste sodelovali v času volitev. Ste ob trenutnih napetostih v zvezi z arbitražnim sporazumom imeli neformalne stike?
Pri tem ne gre za vprašanje političnih strank. Hrvaška je glede tega vprašanja politično povsem enotna, popolnoma nepomembno je, kdo je na oblasti. Varuje svoje interese, med drugim na načine, ki niso evropski, z zvijačami in izsiljevanjem. Novost vtem primeru je, da tudi slovenska politika enotno zagovarja državni interes, kar do zdaj ni bilo značilno.
Vlado, katere član ste, po odstopu Ronnyja Abrahama znova čaka imenovanje arbitra. Kako razumete ta zaplet?
Fokus te zgodbe je nekje drugje – da sosednja država na podlagi zapisov nezakonitega prisluškovanja, za katere se niti ne ve, ali so pristni, skuša izvajati politično akcijo. Arbitrom se ne sme prisluškovati …
… arbitri pa ne smejo komunicirati na takšen način.
Hrvati bi morali recimo tudi pojasniti, zakaj je njihov arbiter Budislav Vukas med obravnavami na arbitražnem sodišču spal v prostorih hrvaškega veleposlaništva.
Ali Slovenija prisluškuje hrvaškim politikom?
Podatkov o tem nimam, sem samo kmetijski minister.
Kar se tiče pristnosti posnetkov, jih je posredno potrdil hitri odstop Simone Drenik in Jerneja Sokolca.
Njun odstop v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se kar se da hitro odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek normalno nadaljuje. To ni nikakršno priznanje. Arbitražni sporazum ni pomemben zgolj v funkciji odločanja o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, temveč tudi kot model za reševaje sporov v širši regiji, ki v zadnjem času znova pomeni varnostno tveganje, zaradi nacionalizma in zaradi pojava islamskega ekstremizma. Alternativa arbitražnemu sporazumu je vrnitev k tako imenovani balkanski politiki, ki temelji na zvijačah in izsiljevanju, in tega si regija v tem trenutku ne more privoščiti. Zato tudi evropska komisija zelo budno spremlja razvoj dogodkov.
Pričakujete, da se bo evropska komisija dejavneje vključila v zgodbo?
Za to v tem trenutku ni potrebe. V tem trenutku je pomembno, da arbitražno sodišče opravi svoje delo, kot mu ga nalaga arbitražni sporazum, da torej najde kompromisno in pravično rešitev. Dolžnost držav pa je, da to odločitev spoštujejo. Tukaj bo prišla do izraza tudi vloga EU.
Bi moral v Sloveniji poleg agentke in arbitra odstopiti še kdo, na primer zunanji minister?
Naše stališče je, da je v fazi reševanja arbitražnega sporazuma za državo najpomembnejše enotno delovanje in da ta trenutek o tem nima smisla razpravljati.
Vašega ministra Janka Vebra so zamenjali zaradi bistveno manjše težave.
In to je ena največjih napak Cerarjeve vlade. Od takrat po mojem v koaliciji ni več takšnega zaupanja, kot je veljalo prej. Predsednik vlade je v tem primeru raje poslušal opozicijsko stranko.
Vendar ste kljub temu ostali v vladi. Je šlo za nenačelno ravnanje?
Takrat smo o svojem odzivu v stranki veliko razpravljali, a smo se nazadnje, tudi s podporo podpredsednika Janka Vebra, odločili, da ostanemo v koaliciji. Seje pa, kot sem že rekel, zmanjšala stopnja zaupanja.
Zakaj je moral Veber po vašem oditi? Zaradi lažje privatizacije Telekoma?
Ali pa zato, ker si je del koalicije želel pridobiti naklonjenost opozicijskih strank, ker je hotel zagotoviti ustavno večino za sprejetje fiskalnega pravila. To so samo moja ugibanja. Kar se tiče Telekoma, pa prodaja ni le varnostno, temveč tudi strateško, finančno in razvojno vprašanje. Argumentov proti prodaji pod pogoji, kakršni so bili ponujeni, je bilo zelo veliko, tudi brez Janka Vebra.
Stranka SD že vseskozi nasprotuje razprodaji podjetij v državni lasti, a zdi se, da gre predvsem za formo, da ostaja pri besedah. Privatizacija se nadaljuje.
Če Socialni demokrati ne bi bili člani vladne koalicije, bi privatizacija potekala bistveno hitreje. Marsikatero podjetje, ki danes ostaja v državni lasti, bi bilo brez nas že privatizirano. Za strankin uspeh štejem tudi sprejetje strategije upravljanja državnih naložb, ki smo jo nujno potrebovali. Vprašanje državnega lastništva za nas ni ideološko vprašanje. Za nas sta državna in zasebna lastnina lahko enako dobri, če sta dobro upravljani. Podjetij v državni lasti ni treba braniti zato, ker bi si tako želeli direktorji teh podjetij, ali pa zato, da lahko stranke v njih zaposlijo svoje ljudi, temveč zato, da si država zagotovi dodatne prihodke. Vrednost podjetij v državni lasti je trenutno še vedno približno n milijard evrov, in če bi bila podobno donosna, kot so francoska podjetja v državni lasti, bi moralo to za državni proračun pomeniti nekaj sto milijonov dodatnega priliva na leto.
Pa ni tako.
Res je, ker je politika v preteklosti državna podjetja razumela na napačen način, ki sem ga že omenil.
Tudi vaša stranka pri tem ni nedolžna. Poglejte samo na primer TEŠ 6.
O tem primeru težko govorim, smo pa Socialni demokrati podprli ustanovitev parlamentarne komisije, ki mora raziskati TEŠ 6. Počakati je treba, da komisije, ki ga raziskujejo, opravijo delo. Kot sem rekel, državno lastništvo je pomembno za zagotavljanje dodatnih prilivov v državni proračun, za ohranjanje delovnih mest, pa tudi iz strateških razlogov, recimo pri infrastrukturi.
Pričakujete, da se bo prodaja Telekoma po Cinvenovem umiku nadaljevala?
Trenutno predvsem pričakujem, da se bomo o tem pogovorili znotraj koalicije. Socialni demokrati bomo predlagali, da Telekom od zdaj, čeprav še ni uvrščen na seznam strateških naložb, obravnavamo, kot daje že na tem seznamu. Trditev, češ da je poslovanje Telekoma premalo učinkovito, ne more biti razlog za prodajo, kvečjemu je to razlog za razmislek o načinu vodenja družbe. Po našem bi bilo za Telekom najprimernejše razpršeno lastništvo, pri čemer bi država ohranila največji delež. S tem bi podjetju omogočili tudi priliv svežega denarja, ki bi ga lahko namenilo za razvoj ali pa morda za prodor na tuje trge.
Telekom za zdaj ostaja v državni lasti, prodaja Mercatorja pa je že dejstvo. Kako da vam je ni, čeprav ste bili v več vladah, uspelo preprečiti?
V času, ko je bila SD najmočnejša vladna stranka, med letoma 2008 in 2011, ravno zaradi našega nasprotovanja prodaje ni bilo. Če ima stranka manj poslancev, so pričakovanja do nje še vedno enaka, njena realna moč pa je, žal, manjša. Žal seje s podajoMercatorja zgodilo točno to, na kar smo opozarjali. Prehranska veriga je za državo izjemnega pomena. V Sloveniji v njej tako ali drugače sodeluje skoraj sto tisoč ljudi. Trgovci so ključni člen v prehranski verigi od kmeta do potrošnika in Mercator je v Sloveniji največji med njimi. V preteklih letih je dejansko opravljal svojo vlogo, danes pa postaja predvsem orodje za prodor hrvaških živilskih izdelkov na slovenski trg.
Zakaj je država tu tako zanemarila strateški vidik prodaje? Govorili smo z nekim finančnikom, kije sodeloval pri prodaji, dejal je, daje posel finančno morebiti celo dobro speljan in da oni niso tam, da razmišljajo strateško. To je naloga države in politike.
Slovenija je razmeroma mlada država in še vedno ni dosegla poenotenja o ključnih strateških Usmeritvah, ki bi jih zagovarjale vse stranke ne glede na to, ali so na oblasti ali v opoziciji. V odnosu do sosednjih držav je treba razmisliti, ali je produktivno neprestano ponavljanje floskul o dobrih sosedskih odnosih ali pa je realneje ugotoviti, da ima pač vsaka od sosednjih držav svoje geopolitične interese, tako kot jih ima tudi Slovenija.
Mercator je le eden od ključnih členov v prehranski verigi, ki so v zadnjih letih končali v tujih rokah. Od največjega slovenskega odkupovalca mleka Ljubljanskih mlekarn, ki je po novem v lasti francoskega Lactalisa, do največjega odkupovalca pšenice Žita, ki gaje kupila hrvaška Podravka. Ali sploh še lahko govorimo o slovenski živilski industriji?
Če ima podjetje sedež v Sloveniji, za proizvodnjo skrbijo slovenski delavci, uporabljajo pa pretežno slovenske surovine, potem v idealnih razmerah sploh ni pomembno, v čigavi lasti je. Ena prvih akcij, ki sojih Ljubljanske mlekarne izpeljale pod novim lastnikom, je bil prehod na dobavo izključno slovenskih surovin za proizvode, kijih tržijo v Sloveniji. Tega prejšnji, slovenski lastniki, niso storili. Če gledam s stališča kmetijskega ministra, so se s tem izkazali za dobre lastnike. Ni pa mi všeč, da so prvaki tudi pri zniževanju odkupnih cen mleka.
Prodaja Žita je šla mimo precej neopazno, čeprav so kmetje svarili, da lahko pomeni katastrofo za slovensko kmetijstvo, češ da sije Hrvaška s tem zagotovila kupca za svoje presežke pšenice.
Prodaja Žita po mojem ni tako tragična. Mleka pridelamo več, kot ga sami porabimo, samooskrba pri pšenici je dosti manjša in znaša od 55 do 70 odstotkov. Poleg tega imamo v Sloveniji še kar nekaj podjetij, ki odkupujejo pšenico, na primer murskosoboški Mlinopek. Se pa pri prodaji Žita postavlja drugo vprašanje, ki ga bo morala Hrvaška v doglednem času pojasniti evropski komisiji: ali drži, daje država Podravko dokapitalizirala zato, da bi ji omogočila nakup podjetja v drugi državi, kotje videti glede na javno dostopne podatke? Ce to drži, potem bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč, kije vtemeljnem nasprotju s pravnim redom EU. Ta zgodba še ni končana.
Hrvaška svojim podjetjem tudi drugače izdatno pomaga pri prodoru na tuje trge. Zakaj se v Sloveniji delamo, kot da je to nekaj nedopustnega, čeprav to počnejo tudi Nemci, Francozi, …
Tudi v Avstriji, Italiji in večini drugih držav. V Sloveniji je, žal, prevladala floskula o umiku države iz gospodarstva, razen seveda takrat, ko gospodarstvo, na primer banke, potrebuje denar. To politiko so po mojem pri nas forsirali predvsem finančni lobiji in del politike, ki v zgodbo, češ daje državno lastništvo a priori slabo, ideološko verjame.
Ampak ste član vlade, ki izvaja natančno takšno politiko, ki pravzaprav v svojem bistvu nadaljuje politiko, ki jo je začela druga Janševa vlada in nadaljevala vlada Alenke Bratušek. Ni se zgodil veliki preobrat.
S tem se ne morem strinjati. Strategija upravljanja podjetij v državni lasti, kije bila sprva mišljena kot strategija odprodaje, je predvsem po naši zaslugi dejansko postala strategija upravljanja. Fiskalno pravilo je bilo v prvih osnutkih ubesedeno na način, ki Odstop Sekolca in Drenikove v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek nadaljuje. bi izrazito škodil socialni državi in javnemu sektorju, sprejeto besedilo je veliko razumnejše, saj uvaja nekatere varovalne mehanizme ob izrednih dogodkih, kot je na primer gospodarska kriza, in postopnost. Preobrat je tudi v tem, da nam je uspelo ustaviti zmanjševanje financiranja javnega šolstva, zdravstva in sociale. Pri slednji je v proračunu za prihodnje leto predvidena celo rast odhodkov.
Glede na to, da doživljamo gospodarsko rast, temu ne moremo reči uspeh.
Morda, a prvotni načrti kljub gospodarski rasti niso bili takšni.
Kateri od članov vlade je največji zagovornik privatizacije državnega premoženja?
Nekorektno bi bilo, da bi kot član vlade na tak način govoril o kolegicah in kolegih. Vsekakor pa med nekaterimi člani vlade obstajajo razmišljanja, ki so precej drugačna od mojih, in sicer, daje zelo pomembno, da nam tujina ploska pri vsaki potezi. Da dane zaveze spoštujemo, ne glede na to, ali je to za državo v danem trenutku dobro ali ne. Nobena evropska država ne izpolnjuje svoj ih zavez do popolnosti, ker se razmere znotraj držav in širše pač spreminjajo. Koalicijskim partnerjem skušamo dopovedati, da smo v prvi vrsti odgovorni državljanom.
Finančni minister Dušan Mramor je tudi javno večkrat poudaril, daje izpolnjevanje zavez njuno, če želimo ceno državnega zadolževanja ohraniti na nizki ravni. Sodelovali ste v več vladah. Je v tej vladi finančni minister najvplivnejši do zdaj? Je dejansko on tisti, ki vlada?
Verjetno ima finančni minister vvseh vladah izrazito veliko moč, v marsikateri vladi ima pravico veta, nazadnje pa je vedno odvisno od predsednika vlade, kakšno realno moč mu prepusti. Finančni minister v tej vladi ima zelo veliko moč in ima tudi pravico veta.
Ste v zadnjem času s svojimi predlogi velikokrat trčili ob Mramorjev zid?
Tudi s finančnim ministrom se je o pomembnih vprašanjih mogoče dogovoriti. Pri vprašanju privatizacije nama ni uspelo doseči skupnega stališča, pri marsikateri drugi stvari, tudi pri vprašanju proračuna in strategiji upravljanja državne lastnine, pa nama je to uspelo.
Ste zadovoljni z delom Slovenskega državnega holdinga?
SDH je odgovoren za funkcioniranje državnega premoženja. Za povečanje donosnosti je potreben čas. Trenutna nizka donosnost ne more biti razlog za čimprejšnjo prodajo. Tako ravnanje zgolj kaže na nesposobnost SDH, da bi prek vpliva na nadzorne svete in uprave podjetij dosegel izboljšanje donosnosti.
Bi bilo upravo SDH treba zamenjati?
Najpomembneje se mi zdi, da je vlada končno imenovala nove nadzornike, ki uživajo naše zaupanje. Glede na življenjepise teh ljudi gre za kompetentne posameznike in oni bodo morali oceniti, ali uprava izpolnjuje njihova pričakovanja.
Kako gledate na slovensko vlogo pri vprašanju Grčije? Predsednik vlade in finančni minister sta v Bruslju nastopala v vlogi najostrejših kritikov grških pogledov. Kot se je izrazil ekonomist Mojmir Mrak, bili smo bolj nemški od Nemcev.
Na trenutke seje dejansko zdelo, da nekateri naši politiki nastopajo v vlogi predstavnikov za odnose z javnostmi kakšne tuje vlade. Pooblastila vlade za takšne ostre nastope ni imel nihče. Grčija je v težave zašla zaradi svojih napak. Prikazovali so lažne statistične podatke, premalo dejavni so bili pri pobiranju davkov, najpremožnejši so plačevali minimalne davke, preveč so trosili. Začetna pomoč EU Grčiji ni imela nikakršnega pozitivnega učinka na razmere v državi, sloje zgolj za prenos tveganja. Tveganje francoskih, nemških”in še nekaterih finančnih institucij je postalo tveganje evropskega proračuna in proračunov držav članic, ne da bi za tem stal kakšen nov »Marshallov načrt«. Sloje torej za kombinacijo lastnih napak in napačnega posredovanja. Manjkal je vnovični zagon. Država se ne more rešiti iz dolgov, če se njena gospodarska aktivnost zmanjšuje. Gospodarska rast je najboljši obet za poplačilo dolga. In grški dolg je zaradi izjemno nizkih obrestnih mer razmeroma obvladljiv. Glede na obseg bruto domačega proizvoda ima Grčija celo nižje stroške financiranja dolga kot Slovenija.
Se vam zdi smiseln razmislek o odpisu dela dolgov?
V tem trenutku se mi zdi pomembnejši razmislek, kako v Grčiji znova zagnati gospodarsko aktivnost. Če bi ji še osmič v njeni zgodovini odpisali dolgove, bi bilo povsem upravičeno vprašanje, zakaj se dolgovi ne odpišejo tudi Sloveniji, Italiji, Nemčiji … Ne morejo biti zgolj posamezne države deležne takšnih ugodnosti. Sicer pa tudi nekateri Nobelovi nagrajenci govorijo, da bo sčasoma splošen odpis dolgov nujen.
Se vam zdi 250 beguncev, kolikor naj bi jih bila pripravljena sprejeti Slovenija, preveč?
Ne.
Premalo?
Ne želim licitirati. Bi pa rekel, da Slovenija nima pravice reči, da so begunci problem EU, ne pa naš problem. Smo del EU in moramo prevzeti svoj del bremena. Zavedati pa seje treba, da so to begunci, ki bodo, drugače od beguncev, s katerimi smo imeli opravka v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije, stalnica, zato je treba poskrbeti za njihovo integracijo.
Kaj pravite na pomisleke, da begunci pomenijo varnostno tveganje?
Varnostno tveganje pomeni tudi vožnja po cesti, pa se vseeno vozimo po njih. Tu gre za ljudi, ki jim je pač treba pomagati. Vsekakor pa pomoč beguncem ni zadosten korak, treba je rešiti težave v državah, iz katerih ljudje bežijo, tudi vprašanje »begunske industrije«, ki se je razvila v nekaterih afriških državah.
Na trenutke se zdi, da se vaša stališča bolj kot s stališči vlade ujemajo s stališči Združene levice. Celo njene predloge včasih »posvojite« in jih spravite skozi parlamentarni postopek, na primer pri odpisu dolgov ali legalizaciji konoplje. Ko smo se pogovarjali pred enim letom, ste dejali, da niste privrženec kanibalizma na levici, pa je videti, daje kar prisoten.
Socialni demokrati si za pripravo zakonskih predlogov vzamemo veliko časa, pri tem pa sodeluje veliko ljudi. In pogosto se zgodi, da medtem kakšna druga stranka predstavi svoj slabo pripravljeni predlog podobne rešitve. Kdo seje česa domislil prvi, je težko z gotovostjo trditi. Verjetno ste opazili, da za Združeno levico ne uporabljamo grdih besed. Njene predloge vedno preučimo, in kadar je smiselno, jih skušamo znotraj vlade zagovarjati na način, ki lahko dobi tudi podporo koalicije.
Bi z Združeno levico lahko sodelovali v vladi?
Mislim, da brez težav. Večina strank se, ko pridejo v vlado, zelo hitro nauči, da lahko obljubljajo le tisto, kar je mogoče izpolniti.
Kot ste dejali prej, ste »samo« kmetijski minister. Kaj je za vas ključna usmeritev slovenske kmetijske politike?
Glede na to, da smo ministri EU pod pritiskom projekcij, ki za prihodnja desetletja napovedujejo spremembe podnebnih razmer in rast svetovnega prebivalstva ter pri tem ugotavljajo, da se račun glede potrebe po hrani ne izide, je naša ključna naloga zagotoviti prehransko varnost, ki jo želimo povečati z zvišanjem stopnje samooskrbe, hkrati pa ohraniti naravne vire. Lansko leto je bilo s tega vidika zelo spodbudno. Imeli smo najvišjo letno rast kmetijske proizvodnje med vsemi državami EU.
Ampak predvsem zato, ker je bilo leto 2013 za slovensko kmetijsko proizvodnjo res slabo.
Leto 2013 je bilo z vidika kmetijske proizvodnje res slabo, a lani smo imeli tudi v absolutnih številkah resnično dobro leto. Faktorski dohodek kmetij je bil eden najvišjih v zgodovini samostojne države. To pozitivno usmeritev si prizadevamo obdržati. Nova kmetijska politika, ki smo jo začeli izvajati z letošnjim letom, je veliko bolj proizvodno naravnana, saj med drugim na primer omogoča dodatno finančno podporo za proizvodnjo v tistih segmentih, kjer je stopnja samooskrbe najnižja, na primer pri krušnih žitih ali pri zelenjavi. Uvedli pa smo tudi neke vrste start-up podporo za mlade kmete. Vsi, ki so mlajši od 40 let in se odločijo, da bodo prevzeli kmetijo, so upravičeni do 45 tisoč evrov državne podpore, če kmetujejo poklicno in izpolnjujejo velikostni vstopni prag.
O kakšnih proračunskih izdatkih govorimo?
Za ta ukrep je skupaj predvidenih 60 milijonov evrov v sedmih letih.
V Sloveniji je kmetij glede na skupni obseg kmetijskih zemljišč že tako preveč. Je s tega vidika smiseln ukrep, s katerim bi se število kmetij še povečalo?
Bistvo ukrepa ni ustanavljanje novih kmetij, gre za to, da prepričamo očeta in mamo, naj sinu ali hčerki prepustita vodenje kmetije. Prizadevamo si, da bi kmetije prevzemali mladi z novimi znanji, novimi zamislimi, novo energijo. Kar se tiče razpršenosti kmetijskih zemljišč, pa to vsekakor je težava. Povprečna slovenska kmetija je trikrat manjša od povprečne evropske kmetije. Poleg tega je Slovenija država, v kateri imamo za kmetijstvo v povprečju slabše možnosti kot v konkurenčnih državah. Skoraj 80 odstotkov naših kmetijskih površin po evropski definiciji sodi v kategorijo območij, na katerih je kmetovanje oteženo. Če ne bi bilo finančnih spodbud, je velika verjetnost, da bi ljudje kmetovanje na teh območjih na veliko opuščali, kmetijske površine pa bi prerasel gozd. Leta 1875 je gozd preraščal 35 odstotkov ozemlja naše države. Danes je delež gozda že 60-odstoten.
Bi se moral vaš resor pravzaprav imenovati ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in malo prehrane?
Kar se tiče samooskrbe, Slovenija na splošno niti ni tako slaba. V povprečju dosegamo 70-odstotno samooskrbo, kar zadeva kmetijske surovine, za osnovno prehransko varnost pa po mnenju strokovnjakov zadostuje že 80- do 85-odstotna samooskrba.
Zakaj se ob tolikšnem obsegu gozda še vedno zdi, da napovedi o oživitvi slovenske lesnopredelovalne industrije ostajajo večne napovedi?
Dejansko zadnji dve leti končno doživljamo rast na tem področju, približujemo se milijardi evrov letne realizacije. Res je, da smo še daleč od razmer pred 20 leti, a panoga vendarle končno spet raste in posluje pozitivno, neto dobiček se je lani podvojil. Si pa vsekakor želimo, da bi bila rast še hitrejša in bolj razširjena. Trenutno rasteta predvsem segment obrtniške lesne proizvodnje in še posebej proizvodnje lesenih hiš.
Zakaj v protihrupne ograje, ki jih Dars v zadnjem času postavlja po celotnem avtocestnem križu, ni vgrajen niti košček slovenskega lesa?
To zanima tudi mene. V času Pahorjeve vlade smo sprejeli uredbo o zelenem javnem naročanju, kije za javne investicije predpisovala, da mora 30 odstotkov materiala pri gradnji javnih objektov sestavljati les. Naslednja vlada je ta delež prepolovila, mi smo ga za zdaj zvišali na 20 odstotkov.
Ampak v teh protihrupnih ograjah je vgrajenih nič odstotkov lesa.
Lahko samo rečem, da sem nad takšnimi investicijami zaskrbljen.
Pa ste se na tem področju kakorkoli angažirali, koga opozorili?
Glede protihrupnih ograj ne. Ko je projekt oddan, je dejansko že prepozno. Sem pa nekajkrat posredoval pri investicijah vjavnih zavodih, če so me opozorili, da niso v skladu z uredbo o zelenem javnem naročanju.
Odhajate na dopust na Hrvaško. Katero vino boste pili tam?
Pil bom predvsem vodo, ker bo zelo vroče, poleg tega pa se nameravam veliko ukvarjati s športom in takrat je voda najboljša.
Židan v intervjuju za Mladino: “Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo.”
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićS predsednikom Socialnih demokratov ter ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom sta se za Mladino pogovarjala novinarja Jure Trampuš in Staš Zgonik. Povezava do intervjuja v spletni izdaji tednika Mladina: http://www.mladina.si/168678/dejan-zidan/
Dejana Židana smo ujeli med dopustom. Doma, v Murski Soboti, pred knjižnico, kjer si je izbiral poletno branje. »Rad berem znanstveno fantastiko, to me sprosti,« je povedal za Mladino. »Berem diagonalno, vse, kar lahko dobim, knjige kupujem tudi v tujini.« Židan v vladi vodi ministrstvo za kmetijstvo, poleg tega je predsednik koalicijske stranke. »Mi smo tisti, ki nam je uspelo spremeniti poglede na privatizacijo,« pravi, a hkrati dodaja, »da se od SD včasih pričakuje preveč«. Moč ene politične stranke je pač zmeraj omejena z močjo drugih. Še vedno je prepričan, da je bila odstavitev Janka Vebra velika napaka premiera Mira Cerarja, a stranka SD vseeno ostaja v vladi. Sedaj, ko je znova ustavljena prodaja Telekoma, se je po njegovem ponudila priložnost, da politika še enkrat premisli o prodaji tega podjetja.
Pijete teran?
Pijem slovenska vina, bela in rdeča, med njimi tudi teran.
Zaščita terana je še ena izmed front na ravni slovensko-hrvaških odnosov …
Teran je vino iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na posebni zemlji Kraške planote in se prideluje po posebni metodi. Teran je bil kot slovenska avtohtona vrsta vina zaščiten že pred desetletji, z vstopom v Evropsko unijo pa smo zaščito prenesli tudi v evropski pravni red.
A zdaj Hrvaška zahteva, da bi ime teran lahko uporabljali tudi vinogradniki v hrvaški Istri.
Zanimivo je, da nam ekskluzivne zaščite niso oporekali niti takrat, ko smo teran zaščitili v tedanji skupni državi, niti takrat, ko smo si pridobili zaščito na evropski ravni, niti med njihovimi pristopnimi pogajanji z EU. Nekorektno je, da vprašanje odpirajo zdaj, ko so vsi formalni postopki v zvezi z zaščito že končani.
Bi žrtvovali ekskluzivno zaščito terana v zameno za normalno nadaljevanje arbitražnega postopka?
Rekel bi, da teran ni področje, kjer bi Slovenija trgovala.
Vaša stranka je sorodna hrvaški vladajoči stranki, premier Milanović je bil večkrat na obisku pri vas, veliko ste sodelovali v času volitev. Ste ob trenutnih napetostih v zvezi z arbitražnim sporazumom imeli neformalne stike?
Pri tem ne gre za vprašanje političnih strank. Hrvaška je glede tega vprašanja politično povsem enotna, popolnoma nepomembno je, kdo je na oblasti. Varuje svoje interese, med drugim na načine, ki niso evropski, z zvijačami in izsiljevanjem. Novost vtem primeru je, da tudi slovenska politika enotno zagovarja državni interes, kar do zdaj ni bilo značilno.
Vlado, katere član ste, po odstopu Ronnyja Abrahama znova čaka imenovanje arbitra. Kako razumete ta zaplet?
Fokus te zgodbe je nekje drugje – da sosednja država na podlagi zapisov nezakonitega prisluškovanja, za katere se niti ne ve, ali so pristni, skuša izvajati politično akcijo. Arbitrom se ne sme prisluškovati …
… arbitri pa ne smejo komunicirati na takšen način.
Hrvati bi morali recimo tudi pojasniti, zakaj je njihov arbiter Budislav Vukas med obravnavami na arbitražnem sodišču spal v prostorih hrvaškega veleposlaništva.
Ali Slovenija prisluškuje hrvaškim politikom?
Podatkov o tem nimam, sem samo kmetijski minister.
Kar se tiče pristnosti posnetkov, jih je posredno potrdil hitri odstop Simone Drenik in Jerneja Sokolca.
Njun odstop v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se kar se da hitro odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek normalno nadaljuje. To ni nikakršno priznanje. Arbitražni sporazum ni pomemben zgolj v funkciji odločanja o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, temveč tudi kot model za reševaje sporov v širši regiji, ki v zadnjem času znova pomeni varnostno tveganje, zaradi nacionalizma in zaradi pojava islamskega ekstremizma. Alternativa arbitražnemu sporazumu je vrnitev k tako imenovani balkanski politiki, ki temelji na zvijačah in izsiljevanju, in tega si regija v tem trenutku ne more privoščiti. Zato tudi evropska komisija zelo budno spremlja razvoj dogodkov.
Pričakujete, da se bo evropska komisija dejavneje vključila v zgodbo?
Za to v tem trenutku ni potrebe. V tem trenutku je pomembno, da arbitražno sodišče opravi svoje delo, kot mu ga nalaga arbitražni sporazum, da torej najde kompromisno in pravično rešitev. Dolžnost držav pa je, da to odločitev spoštujejo. Tukaj bo prišla do izraza tudi vloga EU.
Bi moral v Sloveniji poleg agentke in arbitra odstopiti še kdo, na primer zunanji minister?
Naše stališče je, da je v fazi reševanja arbitražnega sporazuma za državo najpomembnejše enotno delovanje in da ta trenutek o tem nima smisla razpravljati.
Vašega ministra Janka Vebra so zamenjali zaradi bistveno manjše težave.
In to je ena največjih napak Cerarjeve vlade. Od takrat po mojem v koaliciji ni več takšnega zaupanja, kot je veljalo prej. Predsednik vlade je v tem primeru raje poslušal opozicijsko stranko.
Vendar ste kljub temu ostali v vladi. Je šlo za nenačelno ravnanje?
Takrat smo o svojem odzivu v stranki veliko razpravljali, a smo se nazadnje, tudi s podporo podpredsednika Janka Vebra, odločili, da ostanemo v koaliciji. Seje pa, kot sem že rekel, zmanjšala stopnja zaupanja.
Zakaj je moral Veber po vašem oditi? Zaradi lažje privatizacije Telekoma?
Ali pa zato, ker si je del koalicije želel pridobiti naklonjenost opozicijskih strank, ker je hotel zagotoviti ustavno večino za sprejetje fiskalnega pravila. To so samo moja ugibanja. Kar se tiče Telekoma, pa prodaja ni le varnostno, temveč tudi strateško, finančno in razvojno vprašanje. Argumentov proti prodaji pod pogoji, kakršni so bili ponujeni, je bilo zelo veliko, tudi brez Janka Vebra.
Stranka SD že vseskozi nasprotuje razprodaji podjetij v državni lasti, a zdi se, da gre predvsem za formo, da ostaja pri besedah. Privatizacija se nadaljuje.
Če Socialni demokrati ne bi bili člani vladne koalicije, bi privatizacija potekala bistveno hitreje. Marsikatero podjetje, ki danes ostaja v državni lasti, bi bilo brez nas že privatizirano. Za strankin uspeh štejem tudi sprejetje strategije upravljanja državnih naložb, ki smo jo nujno potrebovali. Vprašanje državnega lastništva za nas ni ideološko vprašanje. Za nas sta državna in zasebna lastnina lahko enako dobri, če sta dobro upravljani. Podjetij v državni lasti ni treba braniti zato, ker bi si tako želeli direktorji teh podjetij, ali pa zato, da lahko stranke v njih zaposlijo svoje ljudi, temveč zato, da si država zagotovi dodatne prihodke. Vrednost podjetij v državni lasti je trenutno še vedno približno n milijard evrov, in če bi bila podobno donosna, kot so francoska podjetja v državni lasti, bi moralo to za državni proračun pomeniti nekaj sto milijonov dodatnega priliva na leto.
Pa ni tako.
Res je, ker je politika v preteklosti državna podjetja razumela na napačen način, ki sem ga že omenil.
Tudi vaša stranka pri tem ni nedolžna. Poglejte samo na primer TEŠ 6.
O tem primeru težko govorim, smo pa Socialni demokrati podprli ustanovitev parlamentarne komisije, ki mora raziskati TEŠ 6. Počakati je treba, da komisije, ki ga raziskujejo, opravijo delo. Kot sem rekel, državno lastništvo je pomembno za zagotavljanje dodatnih prilivov v državni proračun, za ohranjanje delovnih mest, pa tudi iz strateških razlogov, recimo pri infrastrukturi.
Pričakujete, da se bo prodaja Telekoma po Cinvenovem umiku nadaljevala?
Trenutno predvsem pričakujem, da se bomo o tem pogovorili znotraj koalicije. Socialni demokrati bomo predlagali, da Telekom od zdaj, čeprav še ni uvrščen na seznam strateških naložb, obravnavamo, kot daje že na tem seznamu. Trditev, češ da je poslovanje Telekoma premalo učinkovito, ne more biti razlog za prodajo, kvečjemu je to razlog za razmislek o načinu vodenja družbe. Po našem bi bilo za Telekom najprimernejše razpršeno lastništvo, pri čemer bi država ohranila največji delež. S tem bi podjetju omogočili tudi priliv svežega denarja, ki bi ga lahko namenilo za razvoj ali pa morda za prodor na tuje trge.
Telekom za zdaj ostaja v državni lasti, prodaja Mercatorja pa je že dejstvo. Kako da vam je ni, čeprav ste bili v več vladah, uspelo preprečiti?
V času, ko je bila SD najmočnejša vladna stranka, med letoma 2008 in 2011, ravno zaradi našega nasprotovanja prodaje ni bilo. Če ima stranka manj poslancev, so pričakovanja do nje še vedno enaka, njena realna moč pa je, žal, manjša. Žal seje s podajoMercatorja zgodilo točno to, na kar smo opozarjali. Prehranska veriga je za državo izjemnega pomena. V Sloveniji v njej tako ali drugače sodeluje skoraj sto tisoč ljudi. Trgovci so ključni člen v prehranski verigi od kmeta do potrošnika in Mercator je v Sloveniji največji med njimi. V preteklih letih je dejansko opravljal svojo vlogo, danes pa postaja predvsem orodje za prodor hrvaških živilskih izdelkov na slovenski trg.
Zakaj je država tu tako zanemarila strateški vidik prodaje? Govorili smo z nekim finančnikom, kije sodeloval pri prodaji, dejal je, daje posel finančno morebiti celo dobro speljan in da oni niso tam, da razmišljajo strateško. To je naloga države in politike.
Slovenija je razmeroma mlada država in še vedno ni dosegla poenotenja o ključnih strateških Usmeritvah, ki bi jih zagovarjale vse stranke ne glede na to, ali so na oblasti ali v opoziciji. V odnosu do sosednjih držav je treba razmisliti, ali je produktivno neprestano ponavljanje floskul o dobrih sosedskih odnosih ali pa je realneje ugotoviti, da ima pač vsaka od sosednjih držav svoje geopolitične interese, tako kot jih ima tudi Slovenija.
Mercator je le eden od ključnih členov v prehranski verigi, ki so v zadnjih letih končali v tujih rokah. Od največjega slovenskega odkupovalca mleka Ljubljanskih mlekarn, ki je po novem v lasti francoskega Lactalisa, do največjega odkupovalca pšenice Žita, ki gaje kupila hrvaška Podravka. Ali sploh še lahko govorimo o slovenski živilski industriji?
Če ima podjetje sedež v Sloveniji, za proizvodnjo skrbijo slovenski delavci, uporabljajo pa pretežno slovenske surovine, potem v idealnih razmerah sploh ni pomembno, v čigavi lasti je. Ena prvih akcij, ki sojih Ljubljanske mlekarne izpeljale pod novim lastnikom, je bil prehod na dobavo izključno slovenskih surovin za proizvode, kijih tržijo v Sloveniji. Tega prejšnji, slovenski lastniki, niso storili. Če gledam s stališča kmetijskega ministra, so se s tem izkazali za dobre lastnike. Ni pa mi všeč, da so prvaki tudi pri zniževanju odkupnih cen mleka.
Prodaja Žita je šla mimo precej neopazno, čeprav so kmetje svarili, da lahko pomeni katastrofo za slovensko kmetijstvo, češ da sije Hrvaška s tem zagotovila kupca za svoje presežke pšenice.
Prodaja Žita po mojem ni tako tragična. Mleka pridelamo več, kot ga sami porabimo, samooskrba pri pšenici je dosti manjša in znaša od 55 do 70 odstotkov. Poleg tega imamo v Sloveniji še kar nekaj podjetij, ki odkupujejo pšenico, na primer murskosoboški Mlinopek. Se pa pri prodaji Žita postavlja drugo vprašanje, ki ga bo morala Hrvaška v doglednem času pojasniti evropski komisiji: ali drži, daje država Podravko dokapitalizirala zato, da bi ji omogočila nakup podjetja v drugi državi, kotje videti glede na javno dostopne podatke? Ce to drži, potem bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč, kije vtemeljnem nasprotju s pravnim redom EU. Ta zgodba še ni končana.
Hrvaška svojim podjetjem tudi drugače izdatno pomaga pri prodoru na tuje trge. Zakaj se v Sloveniji delamo, kot da je to nekaj nedopustnega, čeprav to počnejo tudi Nemci, Francozi, …
Tudi v Avstriji, Italiji in večini drugih držav. V Sloveniji je, žal, prevladala floskula o umiku države iz gospodarstva, razen seveda takrat, ko gospodarstvo, na primer banke, potrebuje denar. To politiko so po mojem pri nas forsirali predvsem finančni lobiji in del politike, ki v zgodbo, češ daje državno lastništvo a priori slabo, ideološko verjame.
Ampak ste član vlade, ki izvaja natančno takšno politiko, ki pravzaprav v svojem bistvu nadaljuje politiko, ki jo je začela druga Janševa vlada in nadaljevala vlada Alenke Bratušek. Ni se zgodil veliki preobrat.
S tem se ne morem strinjati. Strategija upravljanja podjetij v državni lasti, kije bila sprva mišljena kot strategija odprodaje, je predvsem po naši zaslugi dejansko postala strategija upravljanja. Fiskalno pravilo je bilo v prvih osnutkih ubesedeno na način, ki Odstop Sekolca in Drenikove v nobenem trenutku ni pomenil priznanja. Temeljil je na želji, da se odpravi kakršenkoli dvom o primernosti postopkov in da se lahko arbitražni postopek nadaljuje. bi izrazito škodil socialni državi in javnemu sektorju, sprejeto besedilo je veliko razumnejše, saj uvaja nekatere varovalne mehanizme ob izrednih dogodkih, kot je na primer gospodarska kriza, in postopnost. Preobrat je tudi v tem, da nam je uspelo ustaviti zmanjševanje financiranja javnega šolstva, zdravstva in sociale. Pri slednji je v proračunu za prihodnje leto predvidena celo rast odhodkov.
Glede na to, da doživljamo gospodarsko rast, temu ne moremo reči uspeh.
Morda, a prvotni načrti kljub gospodarski rasti niso bili takšni.
Kateri od članov vlade je največji zagovornik privatizacije državnega premoženja?
Nekorektno bi bilo, da bi kot član vlade na tak način govoril o kolegicah in kolegih. Vsekakor pa med nekaterimi člani vlade obstajajo razmišljanja, ki so precej drugačna od mojih, in sicer, daje zelo pomembno, da nam tujina ploska pri vsaki potezi. Da dane zaveze spoštujemo, ne glede na to, ali je to za državo v danem trenutku dobro ali ne. Nobena evropska država ne izpolnjuje svoj ih zavez do popolnosti, ker se razmere znotraj držav in širše pač spreminjajo. Koalicijskim partnerjem skušamo dopovedati, da smo v prvi vrsti odgovorni državljanom.
Finančni minister Dušan Mramor je tudi javno večkrat poudaril, daje izpolnjevanje zavez njuno, če želimo ceno državnega zadolževanja ohraniti na nizki ravni. Sodelovali ste v več vladah. Je v tej vladi finančni minister najvplivnejši do zdaj? Je dejansko on tisti, ki vlada?
Verjetno ima finančni minister vvseh vladah izrazito veliko moč, v marsikateri vladi ima pravico veta, nazadnje pa je vedno odvisno od predsednika vlade, kakšno realno moč mu prepusti. Finančni minister v tej vladi ima zelo veliko moč in ima tudi pravico veta.
Ste v zadnjem času s svojimi predlogi velikokrat trčili ob Mramorjev zid?
Tudi s finančnim ministrom se je o pomembnih vprašanjih mogoče dogovoriti. Pri vprašanju privatizacije nama ni uspelo doseči skupnega stališča, pri marsikateri drugi stvari, tudi pri vprašanju proračuna in strategiji upravljanja državne lastnine, pa nama je to uspelo.
Ste zadovoljni z delom Slovenskega državnega holdinga?
SDH je odgovoren za funkcioniranje državnega premoženja. Za povečanje donosnosti je potreben čas. Trenutna nizka donosnost ne more biti razlog za čimprejšnjo prodajo. Tako ravnanje zgolj kaže na nesposobnost SDH, da bi prek vpliva na nadzorne svete in uprave podjetij dosegel izboljšanje donosnosti.
Bi bilo upravo SDH treba zamenjati?
Najpomembneje se mi zdi, da je vlada končno imenovala nove nadzornike, ki uživajo naše zaupanje. Glede na življenjepise teh ljudi gre za kompetentne posameznike in oni bodo morali oceniti, ali uprava izpolnjuje njihova pričakovanja.
Kako gledate na slovensko vlogo pri vprašanju Grčije? Predsednik vlade in finančni minister sta v Bruslju nastopala v vlogi najostrejših kritikov grških pogledov. Kot se je izrazil ekonomist Mojmir Mrak, bili smo bolj nemški od Nemcev.
Na trenutke seje dejansko zdelo, da nekateri naši politiki nastopajo v vlogi predstavnikov za odnose z javnostmi kakšne tuje vlade. Pooblastila vlade za takšne ostre nastope ni imel nihče. Grčija je v težave zašla zaradi svojih napak. Prikazovali so lažne statistične podatke, premalo dejavni so bili pri pobiranju davkov, najpremožnejši so plačevali minimalne davke, preveč so trosili. Začetna pomoč EU Grčiji ni imela nikakršnega pozitivnega učinka na razmere v državi, sloje zgolj za prenos tveganja. Tveganje francoskih, nemških”in še nekaterih finančnih institucij je postalo tveganje evropskega proračuna in proračunov držav članic, ne da bi za tem stal kakšen nov »Marshallov načrt«. Sloje torej za kombinacijo lastnih napak in napačnega posredovanja. Manjkal je vnovični zagon. Država se ne more rešiti iz dolgov, če se njena gospodarska aktivnost zmanjšuje. Gospodarska rast je najboljši obet za poplačilo dolga. In grški dolg je zaradi izjemno nizkih obrestnih mer razmeroma obvladljiv. Glede na obseg bruto domačega proizvoda ima Grčija celo nižje stroške financiranja dolga kot Slovenija.
Se vam zdi smiseln razmislek o odpisu dela dolgov?
V tem trenutku se mi zdi pomembnejši razmislek, kako v Grčiji znova zagnati gospodarsko aktivnost. Če bi ji še osmič v njeni zgodovini odpisali dolgove, bi bilo povsem upravičeno vprašanje, zakaj se dolgovi ne odpišejo tudi Sloveniji, Italiji, Nemčiji … Ne morejo biti zgolj posamezne države deležne takšnih ugodnosti. Sicer pa tudi nekateri Nobelovi nagrajenci govorijo, da bo sčasoma splošen odpis dolgov nujen.
Se vam zdi 250 beguncev, kolikor naj bi jih bila pripravljena sprejeti Slovenija, preveč?
Ne.
Premalo?
Ne želim licitirati. Bi pa rekel, da Slovenija nima pravice reči, da so begunci problem EU, ne pa naš problem. Smo del EU in moramo prevzeti svoj del bremena. Zavedati pa seje treba, da so to begunci, ki bodo, drugače od beguncev, s katerimi smo imeli opravka v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije, stalnica, zato je treba poskrbeti za njihovo integracijo.
Kaj pravite na pomisleke, da begunci pomenijo varnostno tveganje?
Varnostno tveganje pomeni tudi vožnja po cesti, pa se vseeno vozimo po njih. Tu gre za ljudi, ki jim je pač treba pomagati. Vsekakor pa pomoč beguncem ni zadosten korak, treba je rešiti težave v državah, iz katerih ljudje bežijo, tudi vprašanje »begunske industrije«, ki se je razvila v nekaterih afriških državah.
Na trenutke se zdi, da se vaša stališča bolj kot s stališči vlade ujemajo s stališči Združene levice. Celo njene predloge včasih »posvojite« in jih spravite skozi parlamentarni postopek, na primer pri odpisu dolgov ali legalizaciji konoplje. Ko smo se pogovarjali pred enim letom, ste dejali, da niste privrženec kanibalizma na levici, pa je videti, daje kar prisoten.
Socialni demokrati si za pripravo zakonskih predlogov vzamemo veliko časa, pri tem pa sodeluje veliko ljudi. In pogosto se zgodi, da medtem kakšna druga stranka predstavi svoj slabo pripravljeni predlog podobne rešitve. Kdo seje česa domislil prvi, je težko z gotovostjo trditi. Verjetno ste opazili, da za Združeno levico ne uporabljamo grdih besed. Njene predloge vedno preučimo, in kadar je smiselno, jih skušamo znotraj vlade zagovarjati na način, ki lahko dobi tudi podporo koalicije.
Bi z Združeno levico lahko sodelovali v vladi?
Mislim, da brez težav. Večina strank se, ko pridejo v vlado, zelo hitro nauči, da lahko obljubljajo le tisto, kar je mogoče izpolniti.
Kot ste dejali prej, ste »samo« kmetijski minister. Kaj je za vas ključna usmeritev slovenske kmetijske politike?
Glede na to, da smo ministri EU pod pritiskom projekcij, ki za prihodnja desetletja napovedujejo spremembe podnebnih razmer in rast svetovnega prebivalstva ter pri tem ugotavljajo, da se račun glede potrebe po hrani ne izide, je naša ključna naloga zagotoviti prehransko varnost, ki jo želimo povečati z zvišanjem stopnje samooskrbe, hkrati pa ohraniti naravne vire. Lansko leto je bilo s tega vidika zelo spodbudno. Imeli smo najvišjo letno rast kmetijske proizvodnje med vsemi državami EU.
Ampak predvsem zato, ker je bilo leto 2013 za slovensko kmetijsko proizvodnjo res slabo.
Leto 2013 je bilo z vidika kmetijske proizvodnje res slabo, a lani smo imeli tudi v absolutnih številkah resnično dobro leto. Faktorski dohodek kmetij je bil eden najvišjih v zgodovini samostojne države. To pozitivno usmeritev si prizadevamo obdržati. Nova kmetijska politika, ki smo jo začeli izvajati z letošnjim letom, je veliko bolj proizvodno naravnana, saj med drugim na primer omogoča dodatno finančno podporo za proizvodnjo v tistih segmentih, kjer je stopnja samooskrbe najnižja, na primer pri krušnih žitih ali pri zelenjavi. Uvedli pa smo tudi neke vrste start-up podporo za mlade kmete. Vsi, ki so mlajši od 40 let in se odločijo, da bodo prevzeli kmetijo, so upravičeni do 45 tisoč evrov državne podpore, če kmetujejo poklicno in izpolnjujejo velikostni vstopni prag.
O kakšnih proračunskih izdatkih govorimo?
Za ta ukrep je skupaj predvidenih 60 milijonov evrov v sedmih letih.
V Sloveniji je kmetij glede na skupni obseg kmetijskih zemljišč že tako preveč. Je s tega vidika smiseln ukrep, s katerim bi se število kmetij še povečalo?
Bistvo ukrepa ni ustanavljanje novih kmetij, gre za to, da prepričamo očeta in mamo, naj sinu ali hčerki prepustita vodenje kmetije. Prizadevamo si, da bi kmetije prevzemali mladi z novimi znanji, novimi zamislimi, novo energijo. Kar se tiče razpršenosti kmetijskih zemljišč, pa to vsekakor je težava. Povprečna slovenska kmetija je trikrat manjša od povprečne evropske kmetije. Poleg tega je Slovenija država, v kateri imamo za kmetijstvo v povprečju slabše možnosti kot v konkurenčnih državah. Skoraj 80 odstotkov naših kmetijskih površin po evropski definiciji sodi v kategorijo območij, na katerih je kmetovanje oteženo. Če ne bi bilo finančnih spodbud, je velika verjetnost, da bi ljudje kmetovanje na teh območjih na veliko opuščali, kmetijske površine pa bi prerasel gozd. Leta 1875 je gozd preraščal 35 odstotkov ozemlja naše države. Danes je delež gozda že 60-odstoten.
Bi se moral vaš resor pravzaprav imenovati ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in malo prehrane?
Kar se tiče samooskrbe, Slovenija na splošno niti ni tako slaba. V povprečju dosegamo 70-odstotno samooskrbo, kar zadeva kmetijske surovine, za osnovno prehransko varnost pa po mnenju strokovnjakov zadostuje že 80- do 85-odstotna samooskrba.
Zakaj se ob tolikšnem obsegu gozda še vedno zdi, da napovedi o oživitvi slovenske lesnopredelovalne industrije ostajajo večne napovedi?
Dejansko zadnji dve leti končno doživljamo rast na tem področju, približujemo se milijardi evrov letne realizacije. Res je, da smo še daleč od razmer pred 20 leti, a panoga vendarle končno spet raste in posluje pozitivno, neto dobiček se je lani podvojil. Si pa vsekakor želimo, da bi bila rast še hitrejša in bolj razširjena. Trenutno rasteta predvsem segment obrtniške lesne proizvodnje in še posebej proizvodnje lesenih hiš.
Zakaj v protihrupne ograje, ki jih Dars v zadnjem času postavlja po celotnem avtocestnem križu, ni vgrajen niti košček slovenskega lesa?
To zanima tudi mene. V času Pahorjeve vlade smo sprejeli uredbo o zelenem javnem naročanju, kije za javne investicije predpisovala, da mora 30 odstotkov materiala pri gradnji javnih objektov sestavljati les. Naslednja vlada je ta delež prepolovila, mi smo ga za zdaj zvišali na 20 odstotkov.
Ampak v teh protihrupnih ograjah je vgrajenih nič odstotkov lesa.
Lahko samo rečem, da sem nad takšnimi investicijami zaskrbljen.
Pa ste se na tem področju kakorkoli angažirali, koga opozorili?
Glede protihrupnih ograj ne. Ko je projekt oddan, je dejansko že prepozno. Sem pa nekajkrat posredoval pri investicijah vjavnih zavodih, če so me opozorili, da niso v skladu z uredbo o zelenem javnem naročanju.
Odhajate na dopust na Hrvaško. Katero vino boste pili tam?
Pil bom predvsem vodo, ker bo zelo vroče, poleg tega pa se nameravam veliko ukvarjati s športom in takrat je voda najboljša.
Delovni obisk državne sekretarke Strniše na Kitajskem
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDržavna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je med 8. in 11. avgustom letos mudila na delovnem obisku na Kitajskem, kjer je parafirala tudi protokol med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko (LRK), ki opredeljuje ključne pogoje za odobritev slovenskega izvoza mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko. Na bilateralnih pogovorih se je Strniša srečala z generalnim direktorjem za mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za kmetijstvo Ljudske republike Kitajske gospodom Qu Sixi, namestnico vodje za uvozno izvozni sektor varne hrane na Generalni upravi za nadzor kakovosti, pregled in karanteno Ljudske republike Kitajske gospo Bai Lu ter generalnim direktorjem za mednarodne odnose Državne uprave za gozdove Ljudske republike Kitajske gospodom Su Chunyujem.
Glavna tema razgovorov državne sekretarke Strniše z generalnim direktorjem za mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za kmetijstvo Ljudske republike Kitajske Su Chunyuem so bile priprave na uradni obisk podpredsednika vlade in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na Kitajskem in slovenskega nastopa na sejmu v Fuzhou v provinci Fujian letos novembra. Slovenija bo na mednarodnem sejmu kmetijstva in trgovine v Fuzhou predstavila visoko kakovostne živilske proizvode ter kmetijsko mehanizacijo.
Tema pogovorov državne sekretarke Strniša z namestnico vodje za uvozno-izvozni sektor varne hrane na Generalni upravi za nadzor kakovosti, pregled in karanteno LRK Bai Lu so bili postopki za pridobivanje dovoljenj za izvoz živil živalskega izvora iz Slovenije na Kitajsko. Slovenija pričakuje, da bo kitajska stran v najkrajšem možnem času pričela z dejavnostmi za dokončanje postopkov uvoznih dovoljenj za izvoz živila živalskega izvora (mesa in mesnih izdelkov, rib, medu in medenih izdelkov) na Kitajsko.
Ob robu srečanja je bil parafiran Protokol med Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Generalno upravo za nadzor kakovosti, pregled in karanteno Ljudske republike Kitajske glede veterinarskih in zdravstvenih zahtev za mlečne izdelke, ki se izvažajo iz Slovenije na Kitajsko. Državna sekretarka Strniša je poudarila pomen tega dokumenta, ki opredeljuje ključne pogoje za odobritev slovenskega izvoza mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko. Gre za pomemben korak k povečanju blagovne menjave s kmetijskimi izdelki živilsko-predelovalne industrije med državama.
Državna sekretarka mag. Strniša je na pogovorih z generalnim direktorjem za mednarodne odnose Državne uprave za gozdove LRK Su Chunyu poudarila zelo dobro sodelovanje med državama na področju gozdarstva. Kitajskemu sogovorniku je izrazila zahvalo za izkazano podporo Kitajske pobudi, da bi Slovenija prevzela koordinacijo na področju gozdarstva in lesne industrije med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope (t.i. pobuda 16+1).
Sogovornika sta v pogovoru izpostavila dobro sodelovanje Slovenije in Kitajske v okviru ASEM neformalnega dialoga med Evropo in Azijo za področje trajnostnega upravljanja gozdov. Poudarila sta pomen sodelovanja na tem področju tudi v prihodnje ter izrazila podporo investicijskim projektom v okviru lesno-predelovalne industrije.
Židan ne želi ogroziti arbitražnega postopka, zato incidenta s prisluhi podrobneje ne komentira
/in Novice, Stranka /by Denis SarkićPredsednik SD mag. Dejan Židan incidenta glede postopka arbitraže danes ni želel podrobneje komentirati. Židan, ki se mudi na službenem obisku v Bruslju, je tako v izjavi za javnost povedal le, “da kot predsednik stranke SD, ki je pred leti naredila izjemno velik napor, da do arbitražnega sporazuma sploh pride in s tem tudi do končne rešitve mejnega spora s sosednjo Hrvaško, danes ne želim komentirati tovrstnih zadev in zapletov, saj si ne želim, da bi s tem kakorkoli ogrozil arbitražni postopek, ki poteka na arbitražnem sodišču v Haagu.”
Hrvaški časnik Večernji list je namreč v sredo razkril pogovore med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko na sodišču Simono Drenik iz ministrstva za zunanje zadeve. Kot je razvidno iz objavljenih pogovorov, je Sekolec slovensko ministrstvo za zunanje zadeve obveščal o podrobnostih zaupnih razprav predsednika sodišča Gilberta Guillauma in drugih sodnikov v zvezi s postopkom določanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Z Drenikovo sta nato oblikovala taktiko vplivanja na sodnike.
Premier Miro Cerar pa je zatrdil, da ne on ne slovenska vlada nista bila seznanjena z omenjenimi pogovori. Ti so bili po njegovih ocenah neprimerni, zato pričakuje, da bosta oba za to prevzela odgovornost. Drenikova je že ponudila svoj odstop, kot član arbitražnega sodišča pa je odstopil tudi Sekolec. Po odstopu slovenskega člana arbitražnega sodišča je sodišče v Haagu sporočilo, da namerava nadaljevati s presojo v trenutni arbitraži. Slovenija mora zdaj v 15 dneh imenovati novega člana ali članico sodišča, sicer ga oziroma jo bo imenoval predsednik sodišča. Sodišče namerava po konstituiranju v novi sestavi nadaljevati s svojim presojanjem v trenutnem arbitražnem postopku brez zamud.
Minister Židan: Bruselj bo preučil argumente Slovenije glede terana, želi pa še dodatna pojasnila
/in EU, Novice, Vlada /by Denis SarkićDelovno srečanje ministra za kmetijstvo mag. Dejana Židana in evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana v Bruslju še ni prineslo rešitve za zaplet z zaščito terana. Evropska komisija bo preučila argumente Slovenije in v prihodnjih tednih slovensko vlado zaprosila za dodatna pojasnila, sta v skupni izjavi sporočila Židan in Hogan. “Slovenska vlada meni, da gre za zadevo, ki je bila zaključena leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU. Minister Židan je komisarju predstavil več argumentov, ki podpirajo slovensko stališče,” so sporočili v izjavi po srečanju.
“Komisar Hogan se je strinjal, da bo predstavljene argumente preučil in v prihodnjih tednih slovensko vlado zaprosil za dodatna pojasnila. Slovenija pa se je strinjala, da bo v najkrajšem možnem času odgovorila na vprašanja in predložila pravne podlage, ki podpirajo njena stališča,” sta v skupni izjavi še pojasnila Židan in Hogan. Židan je še povedal, da je bil to “dober sestanek” ter da mu je komisar dovolil predstaviti zgodovino, politični, ekonomski in kulturni vidik, da je poslušal ter obljubil, da bo komisija argumente preučila in v primeru nejasnosti pisno vprašala za pojasnila, Slovenija pa se bo lahko pisno odzvala in podkrepila pravno zaščito slovenskega terana.
Minister Židan je komisarja Hogana na srečanju med drugim vprašal, kaj se je spremenilo od leta 2013, ko se je Evropska komisija trikrat opredelila do tega vprašanja s stališčem, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla, in da tega ne pokriva pristopna pogodba. Tako je teran na trgu EU v skladu s pravili EU zaščiten kot slovenski. Komisar je na to vprašanje po Židanovih besedah odgovoril, da vidijo določena tveganja in da bodo o tem Slovenijo tudi pisno vprašali. “To smo tudi želeli: da je stvar odprta in transparentna in da nas komisija odprto vpraša, če kjer koli vidi tveganja,” je o tem dejal minister Židan. Na vprašanje medijev, kakšna tveganja vidi komisija, pa je odgovoril, da se Hogan o tem danes ni izjasnil.
Židan je ob tem izpostavil, da so se o vprašanju zaščite terana že posvetovali z več pravniki in tudi z nekaterimi državami, na primer Francijo, ter napovedal, da se bodo posvetovali še z nekaterimi drugimi državami in da nameravajo naročiti tudi študijo pri evropsko priznanem strokovnjaku iz Nemčije. “Verjamemo v naše pravne argumente in verjamemo, da jih bo komisija tokrat natančno preučila ter ravnala transparentno in v skladu s pravnim redom,” je poudaril Židan. Komisar Hogan po ministrovih besedah danes ni imel negativnega stališča, sama zadeva teran ga je zelo zanimala in prisluhnil je slovenskim argumentom.
V teh argumentih je Židan med drugim izpostavil, zakaj je teran za Kras tako zelo pomemben – da je to sicer skoraj butična proizvodnja, milijon litrov od slabih sto milijonov litrov vina, ki se proizvedejo v Sloveniji, vendar je del slovenske tradicije in kulture; kraška planota, 600 hektarjev, pa od tega živi. Na vprašanje medijev, ali komisija predlaga kakšen kompromis, je Židan odgovoril, da v tem trenutku ni potrebe po kakršnem koli kompromisu, in ponovil, da ne gre za postopek vpisovanja nekega proizvoda na seznam zaščitenih proizvodov, temveč je to zadeva, ki je s stališča Slovenije zaprta.
Zaščita terana je s slovenskega vidika po ministrovih besedah “vodotesna”. “Ko bomo dobili dodatna pravna vprašanja, se jih veselimo in bomo na njih zelo argumentirano odgovorili,” je poudaril Židan in dodal, da vprašanja komisije pričakuje v nekaj tednih. Minister Židan je v pogovoru s komisarjem izpostavil tudi to, da pri njunem srečanju ne gre za pogovore dveh pristojnih za kmetijstvo, komisarja in ministra, temveč se Evropska komisija pogovarja s slovensko vlado, ter da bo o pogovoru in dogovoru v Bruslju obvestil tudi premierja Cerarja.
Zgodba o teranu se je znova razvnela v začetku prejšnjega tedna, ko je hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina po dvostranskih pogovorih s Hoganom v Bruslju slovensko stran presenetil z izjavo, da Hrvaška kmalu pričakuje pozitivno rešitev vprašanja terana za vinarje v hrvaški Istri. Hrvaška zahteva za svoje vino oznako “teran, hrvaška Istra”. Nekaj dni zatem je vprašanje terana obravnavala slovenska vlada, ki je ministrstvu za kmetijstvo naložila, naj vztraja pri popolni zaščiti terana v EU kot vina, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk, brez kakršne koli izjeme za uporabo zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.
V Evropski komisiji razen omenjene skupne izjave za javnost zadeve niso želeli dodatno komentirati. Pred srečanjem pa so viri pri komisiji izpostavili, da se išče konstruktivna rešitev, ki bi upoštevala interese in skrbi vseh vpletenih strani ob popolnem spoštovanju zakonodaje EU. To sicer ni prvi spor Slovenije in Hrvaške zaradi zaščite kmetijskih proizvodov v EU. Zapletlo se je tudi pri kranjski klobasi, ko se je na slovensko vlogo za zaščito pritožila Hrvaška, in pri istrskem pršutu, ko se je na hrvaško vlogo pritožila Slovenija. V obeh primerih je bil dosežen kompromis, v prvem o prehodnem obdobju za Hrvaško, v drugem o skupni zaščiti.
Židan: Uspeh 300 dni dela SD v vladi je tudi projekt odpisa dolgov socialno ogroženim
/in Novice, Stranka, Vlada /by Denis SarkićSocialni demokrati po 300 dneh sodelovanja v vladi ugotavljamo, da se koalicijski sporazum, ki je po besedah predsednika stranke mag. Dejana Židana v veliki meri socialdemokratski, izpolnjuje. Prepričani smo, da Slovenija tudi zaradi našega sodelovanja v vladi beleži pozitivne trende. Predsednik Socialnih demokratov in minister mag. Dejan Židan je na novinarski konferenci predstavil dosežke ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in izzive za letošnjo jesen, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je predstavila uresničene in bodoče projekte MDDSZ, med njimi paket pomoči socialno najbolj ogroženim in projekt odpisa dolgov, obrambna ministrica Andreja Katič pa ključne projekte ministrstva za obrambo v letu 2015 in načrte za prihodnje obdobje.
Predsednik SD in minister Židan je med pozitivnimi trendi Slovenije izpostavil gospodarsko rast, zmanjševanje števila brezposelnih in povečan izvoz. Skupni vladni projekti so, kot je dejal, nastali tudi s pomočjo stranke SD. Spomnil je na sprejetje strategije upravljanja državnih naložb s klasifikacijo in izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Oba predloga je podprlo pet poslancev SD, podpredsednik stranke in poslanec Janko Veber jima je nasprotoval.
Predsednik SD Židan je glede tega le ponovil, da v njihovi stranki velja svoboda odločanja poslanca, in dodal, da v preteklosti tudi sam kot poslanec ni vedno glasoval kot večina v poslanski skupini. Med dosežki sodelovanja SD v vladi je posebej izpostavil odpisov dolgov socialno najšibkejšim, projekt po njegovih besedah dobiva mednarodne razsežnosti. Spomnil je na zadnji dve srečanji s sestrskimi strankami iz avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine, SPÖ in PD, ki sta pozdravili projekt pomoči socialno najšibkejšim, ki ga je pripravila ministrica iz vrst SD Anja Kopač Mrak.
Židan je medijem povedal, da si bomo Socialni demokrati prizadevali, da bi pri davčni reformi, ki jo ima vlada v načrtih, sledili vzgledu sosednje Avstrije, ki poudarja prerazporeditev bremena iz najrevnejših na najbogatejše ter znižanje obremenitev bruto plače. V SD nismo naklonjeni ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda, o čemer se govori, Židan pa je poudaril, da tak predlog tudi ni koalicijsko usklajen. Pred državo so po njegovih besedah nekateri odprti projekti, med njimi izpostavlja tudi odnos do Grčije in vprašanje beguncev. Dejan Židan je v vlogi ministra tudi naštel nekaj uspehov na resorju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, med drugim nov program podeželja in omejitev pridelave GSO.
Tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je poudarila sveženj pomoči socialno najšibkejšim, v katerem je odpis dolgov eden od stebrov. Izpostavila je še podpis socialnega sporazuma, reformo študentskega dela in tudi dosežek, da so socialni transferji ostali v enaki meri izplačani. Tako izpostavlja tudi prizadevanja, da se bo z oblikovanjem proračuna za prihodnji dve leti sprostilo okoli 70 milijonov evrov in se bodo nekateri socialni transferji lahko vrnili na raven, kot so bili pred krizo. Med njimi so določene sprostitve pri otroških dodatkih in štipendijah.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je izpostavila delo Uprave RS za zaščito in reševanje. Poudarila je sodelovanje med civilno zaščito in Slovensko vojsko, uporabo helikopterjev vojske in policije v sistemu nujne medicinske pomoči ter uporabo Falcona za prevoz človeških organov, kjer je MORS podpisal sporazum o sodelovanju s Slovenija Transplant. Ministrstvo je pripravilo tudi izhodišča za spremembo zakona o obrambi in jih predstavilo političnim strankam ter dobilo njihovo soglasje za prenovo zakona. Bo pa Katičeva, kot je pojasnila v odgovoru na novinarsko vprašanje, morala poiskati nov predlog za direktorja Obveščevalno-varnostne službe MORS (OVS), saj premier z njenim prvim predlogom ni bil zadovoljen.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je komentiral tudi proračunske pogovore pri finančnem ministru in pojasnil, da o številkah sicer ne more govoriti, dokler te niso usklajene, se pa te gibljejo v podobnih zneskih kot letos. “Delno tudi zato, ker naše ministrstvo v veliki meri črpa evropska sredstva,” je pojasnil Židan, ki zaradi evropskih sredstev za svoje ministrstvo pravi, da velikih sprememb tako ali tako ni mogoče delati, je pojasnil, da so s finančnim ministrom izmenjali argumente, pogajanja pa se bodo nadaljevala v prihodnjih tednih in mesecih. “Ministrstvo za finance je predstavilo svoje argumente, mi pa svoje postavke. Zlasti smo bili pozorni na to, da ne moremo manjšati sredstev na agenciji za kmetijske trge,” je dejal Židan. Kot je pojasnil, je od te namreč odvisno, ali Slovenija dobi 300 milijonov evrov sredstev EU ali ne.
Dodal je, da je finančni minister rezerve iskal pri materialnih stroških in nekaterih drugih transferjih, kar je “tudi njegova naloga”. “Mi pa predstavljamo argumente, kaj počnemo, kaj je smiselno in kaj ne. Znotraj teh okvirov se bomo morali najti v prihodnjih pogajanjih.” Nekaj pozornosti sta oba ministra namenila še javnim zavodom, Židan pa verjame, da so tudi na finančnem ministrstvu razumeli, “da javnih zavodov ne moremo nesorazmerno zmanjševati”. Finančnemu ministru je Židan dodatno predstavil tudi številke, ki kažejo, da je Slovenija lani na področju kmetijstva beležila rast.
Celotno novinarsko konferenco ministrov iz vrst SD si lahko ogledate v videoposnetku:
Ministri Dejan Židan, Anja Kopač Mrak in Andreja Katič ob 300 dneh dela SD v vladi o dosežkih 21-07-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.
Bilateralno srečanje delegacij Socialnih demokratov in SPÖ Koroška na Bledu
/in EU, Novice, Stranka /by Denis SarkićNa povabilo slovenskih Socialnih demokratov je na Bledu potekalo bilateralno srečanje partnerskih strank, delegacije slovenske SD na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom z delegacijo koroških SPÖ na čelu s predsednikom dr. Petrom Kaiserjem. Teme pogovorov so bile čezmejno sodelovanje partnerskih strank SD in SPÖ Koroška, seznanitev z davčno reformo v Avstriji in stanovanjsko politiko, spodbujanje perspektivnega poslovnega okolja, manjšine in ostale možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank.
Prav tako so sogovorniki spregovorili o aktualnih vprašanjih in begunski krizi, kjer so bili enotnega mnenja, da je potrebno čimprej pomagati ljudem v stiski. Koroški partnerji so prav tako z zanimanjem prisluhnili krajši predstavitvi projekta ministrice iz vrst SD za odpis dolgov in se priporočili za podrobnejše informacije v zvezi s projektom. Na srečanju je bilo dogovorjeno, da stranki okrepita sodelovanje tudi prek lokalne mreže županov na obeh straneh meje.
Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini v Avstriji” in se ob tej priložnosti zahvalil deželnemu glavarju in predsedniku SPÖ Koroška Petru Kaiserju ter vsem ostalim gostom za razumevanje in veliko pomoč pri reševanju odprtih vprašanj v zvezi s slovensko manjšino v Avstriji.
V slovenski delegaciji so bili poled predsednika SD prisotni še poslanci in poslanke Matjaž Han, Matjaž Nemec, Bojana Muršič in Marija Bačič, državna sekretarka v kabinetu predsednika Vlade RS Andreja Črnak Meglič, predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjan Podgoršek, državna svetnika Tomaž Horvat in Stevo Ščavničar ter članica predsedstva SD Sonja Lokar in član Sveta SD za kulturo in nekdanji državni sekretar ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih.
Na avstrijski strani so se poleg predsednika SPÖ Koroške srečanja udeležili še predsednik Deželnega zbora Reinhart Rohrn, poslanka zveznega sveta in predsednica ženske organizacije v SPÖ Koroška Ana Blatnik, namestniki predsednika SPÖ Koroška Günther Goach, Jakob Strauss in Alfred Tiefnig, predsednik SPÖ v Deželnem zboru Herwig Seiser, namestnik predsednika SPÖ v Deželnem zboru Andreas Scherwitzl, direktor SPÖ Kluba v Deželnem zboru Peter Pegam, namestnik direktorja SPÖ Kluba v Deželnem zboru Roland Neubauer, člani državnega zbora na Dunaju Christine Muttonen, Wolfgang Knes in Philip Kucher, član državnega sveta Günther Novak ter generalni sekretar SPÖ Koroška Daniel Fellner.
Ministrica Kopač Mrak: Podpisan sporazum z župani in direktorji podjetij za odpis dolgov je v korist ljudi
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićDanes je v ljubljanskih Križankah 47 podpornikov projekta o odpisu dolga najšibkejšim podpisalo sporazum, v okviru katerega bodo upniki, med njimi elektro, energetska, komunalna podjetja, zavarovalnice, banke, upravniki, občine in tudi država dolžnikom odpisali dolgove, in sicer v obdobju od podpisa sporazuma do 31. januarja 2016. Humanitarne organizacije Rdeči križ, Karitas in Zveza prijateljev mladine pa so z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak podpisale namero o zagotavljanju materialne podpore in pomoči prisilno izseljenim družinam.
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je s predstavniki občin, podjetij, bank, zavarovalnic in humanitarnih organizacij podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim ter tudi pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam. Sporazum o pomoči najšibkejšim je podpisan na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki omogoča upnikom in dolžnikom, da bodo sporazumno odpisali dolg brez davčnih posledic med 1. avgustom 2015 in 31. januarjem 2016.
Ministrica Kopač Mrak je uvodoma izpostavila, da smo “to dobro delo z različnimi organizacijami dosegli skupaj.” Tako država kot številna podjetja že zdaj odpisujejo dolgove, a bo zdaj ta proces hitrejši in poenostavljen. “Ponosna sem, da je še veliko družbeno odgovorih organizacij, ki jim je mar za najšibkejše,” je zbranim dejala ministrica. “Želim si, da bi projekt odpisa dolgov dal čim boljše rezultate, obenem pa v paketu pomoči uvajam o tudi predplačniške kartice in zagotavljamo stanovanja za deložirane družine,” je še poudarila ministrica Kopač Mrak.
Odpis dolga je sicer eden izmed ukrepov znotraj širšega paketa pomoči, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in vsebuje tudi; reševanje problematike deložacij, ki se ga je ministrstvo za delo lotilo skupaj s humanitarnimi organizacijami; Rdečim Križem Slovenije, Slovensko Karitas in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter Stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Družine, ki so že bile deložirane bodo lahko začasno nastanjene v nezasedenih stanovanjih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Že danes je na voljo 11 stanovanj, dolgoročni cilj je vzpostavitev širokega nabora stanovanj, ki bodo na voljo tistim, ki se znajdejo pod težo grožnje z deložacijo. Da so stanovanja že pripravljena na vselitev so pripomogla tudi podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo pohištva. Humanitarne organizacije so družinam ponudile vso strokovno pomoč in zbiranje donacij za družine. Ministrstvo je med drugim pripravilo tudi kampanjo osveščanja državljank in državljanov o pravicah, ki jih imajo v primeru deložacije oziroma kaj vse lahko storijo prej, da do deložacije sploh ne pride.
Pomemben del paketa pomoči je tudi uvedba sistema predplačniških kartic za socialno najbolj ogrožene, ki zaradi finančnih težav ne morejo odpreti bančnega računa ali s sredstvi iz socialnih transferjev ne morejo v celoti razpolagati. Kartice bodo omogočale način poslovanja brez bančnega računa, za katerega se bodo upravičenci odločili prostovoljno. Na kartice bodo posamezniki prejemali izključno socialne transferje (npr. denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek, itd.).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 3. julija 2015 objavilo javno naročilo za izvedbo sistema predplačniških kartic, predviden začetek uporabe kartice pa je november 2015. Razlog uvedbe predplačniške kartice je v tem, da se številni prejemniki socialnih transferjev srečujejo s situacijo, ko jim banke zaračunavajo nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in zavarovanju v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih, čeprav gre za sredstva, ki so namenjena osnovnim stroškom za preživetje.
Vse informacije, obrazci za državljanke in državljane, dodatna pojasnila o celotnem paketu pomoči so na voljo na posebni spletni strani www.paketpomoci.si ali na telefonski številki 080 2002.
Nagovor ministrice dr. Anje Kopač Mrak ob podpisu sporazuma za odpis dolgov:
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak ob podpisu sporazuma za odpis dolgov from Socialni demokrati on Vimeo.
Ministrica Andreja Katič pozdravila strelce in strelke na evropskem prvenstvu
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićV nedeljo, 19. julija, je na mariborskem Trgu svobode zbrane športnike nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič, kjer je bilo slovesno odprtje evropskega prvenstva v streljanju 2015, ki bo potekalo do 1. avgusta na streliščih strelskega centra Gaj na Pragerskem in na vojaškem strelišču v Apačah. Evropskega prvenstva v streljanju se udeležuje več kot tisoč najboljših evropskih strelcev iz 46 držav, v slovenski strelski ekipi pa je 47 strelcev in strelk, ki bodo nastopili z orožjem malega in velikega kalibra. Tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili v kar 37 strelskih disciplinah, pri čemer bodo podelili 21 olimpijskih kvot za poletne olimpijske igre leta 2016 v Riu de Janeiru.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v nagovoru dejala, da je strelstvo ena izmed panog, ki ji na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski dajejo velik pomen. Kot je povedala, ministrstvo zaposluje 63 športnikov in športnic raznovrstnih disciplin in štiri trenerje, med njimi je tudi strelski trener. Na tokratnem strelskem prvenstvu bodo Slovenijo in Slovensko vojsko zastopali štirje strelci, in sicer Rajmond Debevec, Robert Markoja, Željko Moičević in Dušan Ziško. Kot je dejala Andreja Katič, bo Slovenska vojska na prvenstvu pomagala organizatorjem prireditve, in sicer z do 15 pripadniki, saj Slovenska vojska že tradicionalno pomaga pri organizaciji največjih športnih spektaklov v Sloveniji.
“Brez pomoči logistične ter 1. in 72. brigade, Enote za podporo, Zdravstvene enote, 151. helikopterske eskadrilje in drugih enot si težko predstavljamo športni praznik pod Poncami, svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki, deskanje na Rogli, skoke v Ljubnem ob Savinji ter Zlato lisico,” je izpostavila obrambna ministrica in pojasnila, da gre za pomoč pri prevozih s cestnimi vozili in različnimi letalniki ter pomoč z opremo (od agregatov in sredstev zvez do šotorov).
Zelo pomembno je tudi nudenje zdravstvene podpore in sodelovanje protokolarne enote. Pripadniki Slovenske vojske pomagajo tudi pri urejanju tekmovalnih površin in izvedbi tekmovanj. “Ta in podobni športni dogodki Slovensko vojsko v javnosti predstavljajo kot odprto in s civilnim okoljem povezano organizacijo. Naše kapacitete – od telovadnic do igrišč po vsej Sloveniji – lahko koristijo tudi drugi, če lahko rečem civilni uporabniki. S tem se povečujeta ugled in zaupanje v Slovensko vojsko in njene sposobnosti, še posebej pa se izpostavlja naša družbena odgovornost,” je še povedala Andreja Katič. Prvenstvo poteka v okviru Evropske strelske konfederacije in je prvo tovrstno tekmovanje pri nas, organizira ga Strelska zveza Slovenije.
Minister Židan s koroškim deželnim glavarjem Kaiserjem o sodelovanju na področju kmetijstva in čezmejnih projektih
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je v Sloveniji gostil deželnega glavarja avstrijske Koroške, dr. Petra Kaiserja. Na Brdu pri Kranju sta dopoldne v dvostranskih pogovorih med drugim izpostavila dobro sodelovanje med Slovenijo in avstrijsko Koroško. Avstrijski deželni glavar je v okviru obiska v Sloveniji popoldne obiskal tudi Bled. Minister Židan je obisk ocenil kot uspešen, njegov osnovni namen pa je bil ohranjanje dobrih stikov Slovenije z avstrijsko Koroško, izmenjava primerov dobrih praks, seznanitvijo z aktualnimi temami v obeh državah na področju kmetijstva in širše ter pregledati sodelovanje v okviru čezmejnih projektov.
Po obisku Brda pri Kranju je sledil obisk Biotehniškega šolskega centra Naklo. Kot je v izjavi za medije po obisku šolskega centra poudaril minister Židan je to primer uspešnega sodelovanja med izobraževalnimi institucijami Slovenije in avstrijske Koroške. Poleg tega je minister kot primer krepitve sodelovanja z avstrijsko Koroško, za katerega je zainteresirana Slovenija, izpostavil tudi področje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu. Minister Židan je posebej izpostavil priložnosti za sodelovanje na področju turizma, saj ta ne pozna meja. Kot je še spomnil, so slovenske kmetije majhne, v povprečju velike le 6,5 hektarja, in zato svoje priložnosti pogosto vidijo v dopolnilnih dejavnostih. Število registriranih dopolnilnih dejavnosti se je v minulem desetletju povečalo kar za štirikrat, danes jih je 16.000 znotraj 5000 kmetij.
Koroški deželni glavar Kaiser pa je v izjavi za medije obisk pohvalil kot zelo pozitivno presenečenje in zatrdil, da domov odhaja z zelo dobrimi vtisi. Označil ga je kot primer dualnega sistema, kjer uspešno povezujejo teoretična znanja s prakso, in obenem primer dobrega čezmejnega sodelovanja. Biotehniški center Naklo na področju praktičnega izobraževanja s področja kmetijstva, hortikulture in gospodinjstva, sodeluje z koroškima “Landwirtschaftliche Fachschule Ehrental” in “Landwirtschaftliche Fachschule Drauhofen”. Lansko leto so ravnateljice vseh treh šol podpisale pismo o sodelovanju in zasnovale projekt „Na skupnih poteh“.
Ministrica Katič na spominski slovesnosti pri Moravčah izpostavila pomen narodnoosvobodilnega partizanskega boja v 2. svetovni vojni
/in Novice, Vlada /by Denis SarkićOb spomeniku desetim ustreljenim talcem v Polsnikovem dolu pri Moravčah je bila spominska slovesnost, na kateri je kot osrednja govornica nastopila ministrica za obrambo Andreja Katič. Na začetku slovesnosti sta ministrica za obrambo Andreja Katič in župan Občine Moravče Martin Rebolj z delegacijo k spomeniku položila venca. Ministrica Katič je v svojem govoru dejala, da danes, po 70 letih, lahko le slutimo, kako globoka je bridkost, ki so jo utrpeli svojci talcev, ustreljenih tukaj in drugod po Sloveniji, ter vseh drugih žrtev nacizma in fašizma.
“Borke in borci, udeleženke in udeleženci narodnoosvobodilnega partizanskega boja, ste vedeli, da bo težko, da bodo mnogi med vami v oboroženem boju s številnejšo okupatorjevo vojsko izgubili življenje. Sprejeli ste težko, a hkrati za domoljube edino mogočo odločitev. Junaško ste se uprli okupatorju, ki je sklenil naš narod uničiti. Borili ste se za prihodnost in nam jo tudi izborili. Neizmerno smo vam hvaležni za to zgodovinsko zmago,” je poudarila ministrica Katič.
Dodala je, da smo si morali Slovenci v zgodovini pravico do narodne in jezikovne samobitnosti, svobodo ter tudi možnost za oblikovanje suverenosti na svojem ozemlju priboriti. Boj generala Maistra in njegovih borcev za severno mejo, slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj v drugi svetovni vojni ter vojna za samostojno Slovenijo so po ministričinih besedah temelji naše novejše zgodovine in podlaga, na kateri temelji Slovenska vojska. Ta je v letih svojega obstoja izpolnila več kot ambiciozen načrt ter postala ena sodobnejših vojsk, ki je kljub precejšnji majhnosti primerljiva z drugimi vojskami v zavezništvu, je poudarila ministrica Katič.
Ob tem je opozorila, da je bilo zadnja leta v Slovensko vojsko in v njen razvoj zaradi znanih gospodarskih razmer žal vloženih veliko manj sredstev. Poudarila je, da je v Vladi Republike Slovenije treba doseči dogovor, da se bo delež sredstev, namenjenih obrambi, ki so ji bila v zadnjih letih v največjem obsegu odvzeta, sistematično povečal. Izpostavila je tudi prizadevanje za izboljšanje položaja vojakov. Slovenska vojska sicer tudi danes, v času skromnejših zaposlitvenih možnosti, omogoča nove zaposlitve. Predvideva se, da se bo lahko letos v Slovenski vojski zaposlilo še 300 novih vojakinj in vojakov. Na koncu svojega govora je ministrica za obrambo Andreja Katič poudarila, da je prav, da smo kot narod samozavestni ter da naj nas pri soočanju z izzivi današnjega časa vodi pogum, v katerem so se odlikovali borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja.
Spomenik v Polsnikovem dolu pri Moravčah, ki je bil postavljen leta 1946, stoji v spomin desetim talcem, prepeljanim iz Begunj, ki so bili na tem mestu ustreljeni 18. julija 1943. Zbrane na slovesnosti sta nagovorila tudi župan Občine Moravče Martin Rebolj in predsednik tamkajšnjega združenja borcev za vrednote NOB Jože Kveder. Poudarila sta pomen spoštovanja do vseh, ki se v drugi svetovni vojni niso predali, temveč združili vse moči, se uprli okupatorju ter zdržali skoraj nemogoče. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Radomlje, Pihalna godba Moravče in trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske. Pri slovesnosti je sodelovala tudi Garda Slovenske vojske.