Družbena miselnost pač postaja tisto, s čimer jo polnimo. Če jo vsak dan izdatno napajamo s strahom, sovraštvom, nestrpnostjo, nespoštljivostjo in nasiljem, ne bodimo presenečeni, če se zbujamo v družbo, ki je odsev točno tega.
V našem političnem prostoru danes žal ni potrpežljivosti, niti sočutja. Nekaj temu podobnega je zgolj nerazumna potuha predsednika republike predstavnikom slovenske vlade, ki se obnašajo nekonstruktivno in žaljivo, povrh vsega pa še slabo opravljajo svoje delo.
Vse na tem svetu ima svoj začetek, svoj vzrok, maternico, zemljo, iz katere raste. Brez poznavanja izvira ne moremo misliti naprej in vsaj približno načrtovati boljše družbe in iskati zaveznikov tam, kjer jih je mogoče najti. Tole je prvi premislek, ki ga delim z vami in se, rahlo ali čvrsteje, navezuje tako na slovensko politično stvarnost kot na izide ameriških volitev, vpliv brexita na vse nas in seveda na vlogo Madžarske v EU in v našem življenju.
Vsekakor bi bilo dobro pozvati vlado, da naj raje zagotovi dodatno financiranje že obstoječih javnih in drugih zavodov, ki se z obdobjem slovenske osamosvojitve ukvarjajo že nekaj časa in že hranijo nekatere ključne muzejske eksponate tega obdobja. Sredstva pa bi bilo smiselno usmeriti v digitalizacijo, odkupe muzealij in predvsem v večjo interaktivnost zbirk, ki bi tematiko približale večjemu številu, predvsem mlajših obiskovalcev.
Pri proračunih, ki jih je vlada poslala v Državni zbor, se kaže podobna usmeritev vlade, kot jo je ubrala že ob prevzemu oblasti, jih pokazala z nakupi zaščitne opreme in jih potrdila s sprejemom rebalansa za letošnje leto. Odločitev, da se za spopad z epidemijo veliko troši, je bila pravilna, saj je odločna reakcija države edino, kar lahko ublaži posledice pandemije. Bolj vprašljiva pa je bila transparentnost in učinkovitost ukrepov: vlada se namreč osredotoča le na komunikacijo povišanega trošenja, ostala pomembna vprašanja pa potiska v drugi plan oziroma jih preklada na prihodnost.
Epidemija je ponudila okruten test sposobnosti političnega upravljanja s hudo krizo. Analiza mreže Women Political Leaders kaže, da so se pri vodenju po mnenju državljanov posebej izkazale ženske. Je to zaradi ženskega načina vodenja, ki kaže pripravljenost na posvetovanja, poslušanje, angažiranost in poziv javnosti, da se pridruži skupnim prizadevanjem.
Trenutni časi so preveč resni, da bi lahko nemo opazovali, kako se naša družba spreminja. V času, ko je umetnost ena od najbolj prizadetih panog krize s koronavirusom, bi umetniki potrebovali več razumevanja in podpore.
Janez Janša je najaktivnejši razširjevalec zgodbe o “ukradeni judovski vili”, ki si naj bi jo na Levstikovi 15 v Ljubljani zase prisvojila SD. Kakšna je resnična zgodovina hiše, komu naj bi bila ukradena in zakaj je v lasti SD?
Za projekt izgradnje 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj že leta velja, da je glavni krivec za zgrešene odločitve SD in njegov “šaleški lobi”. Toda, ko natančno pogledamo, kdo in kdaj je sprejemal ključne odločitve, podpisoval pogodbe in na koga kažejo kriminalistične preiskave, se začne izrisovati drugačna slika o odgovornosti za to največjo naložbo slovenske energetike.
Nova24TV je intenzivno razširjala laž, da je država za študije o dolgotrajni oskrbi porabila kar 74,5 milijona evrov. To naj bi bila ugotovitev revizije Računskega sodišča, ki je revidiralo aktivnosti države za vzpostavitev pomoči osebam, ki zaradi starosti, duševne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč. Pa je to res?
