Rekordna sredstva za znanost in razvoj, Unescova odločitev o centru za umetno inteligenco v Ljubljani, zagon superračunalnika na mariborski univerzi ter nova organiziranost raziskovalno – inovacijskega okolja so znak, da znanost (končno) dobiva osrednjo razvojno vlogo v slovenski družbi.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/11/sd_jernejstromajer_20191130.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-11-29 20:54:512019-11-30 09:08:09Dr. Jernej Štromajer: Investicija v našo skupno prihodnost
Sprememba Zakona o urejanju trga dela prinaša višje nadomestilo za brezposelnost, hitrejšo aktivacijo, spodbude za podaljšanje delovne aktivnosti starejših in omejevanje prekarnega zaposlovanja.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/11/sd_markokoprivc_20191129_zutd.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-11-29 14:03:022019-11-29 14:06:54Za večjo varnost v primeru brezposelnosti, hitrejšo aktivacijo in omejevanje prekarnega zaposlovanja
Socialni demokrati podpirajo spremembe pokojninskega zakona, ki prinaša višji odmerni odstotek, izboljšuje položaj prejemnikov najnižjih pokojnin in spodbuja nadaljevanje dela ob izpolnjenih upokojitvenih pogojih.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/11/sd_sonibojknezak_20191129_tag.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-11-29 12:03:482019-11-29 12:48:06Pokojninska zakonodaja: Pravi koraki v pravo smer, a ključni izzivi ostajajo
Evropski parlament je danes na predlog S&D razglasil podnebne izredne razmere. Tanja Fajon je ob tem dejala, da je to pomemben korak, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje.
Parlamentarni odbor za finance je na predlog SD in koalicije sprejel priporočila Banki Slovenije, da ponovno oceni sorazmernost sprejetih ukrepov, s katerimi zaostruje kreditiranje prebivalstva.
SD predlaga progresivno lestvico za plačilo nove zdravstvene dajatve, po kateri bo njena višina odvisna od dohodka. Tisti z večjimi dohodki bodo plačali več, tisti z manjšimi manj.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/11/sd_progresivnalestvica.jpg8001500mfhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmf2019-11-27 13:02:182019-11-27 13:48:43Pravična progresivna lestvica za zdravstveno dajatev: Vsak po svojih močeh
V čas nove Evropske komisije stopam odločena, da se bom vsak dan borila, da uresničimo, kar smo obljubili ljudem. Evropski standard minimalnega dohodka, prepoved uvoza blaga izdelanega z otroškim delom, boj proti davčnim utajam, vladavina prava in širitev unije ostajajo moje prioritete.
Državni zbor je sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. »Z novimi vlaganji želimo pospešiti razvoj na področju kulture,« je ob sprejemu poudaril minister za kulturo mag. Zoran Poznič ter dodal, da je kulturno polje popolnoma podhranjeno, sprejet zakon pa je po njegovih besedah način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo, kar je tudi zaveza v aktualnem koalicijskem sporazumu. »Slovenski jezik mora biti konkurenčen v digitalnem okolju, ohraniti moramo najbolj ogroženo kulturno dediščino in prav vsem državljankam in državljanom omogočiti še večjo dostopnost do kulturnih dobrin,« je še izpostavil Poznič.
Od leta 2009 beležimo upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato so na predlog kulturnega ministra mag. Zorana Pozniča poslanke in poslanci sprejeli Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna. »Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti nove zakonodaje povzel Poznič.
Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem zakona povedala državna sekretarka Culetto.
Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021–2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove. »Zavedamo se, da sredstva, ki jih bo zagotavljal zakon vsekakor ne bodo zadostovala za obnovo vseh kulturnih spomenikov v državi, saj so sredstva namenjena le za nujne investicije, ki so posledice podhranjenosti kulturnega polja v preteklosti,« je še pojasnil Poznič.
Sredstva državnega proračuna bodo namenjena za naslednje programe: 1. Sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v lasti Republike Slovenije ter v lasti lokalnih skupnosti in drugih pravnih ter fizičnih oseb; 2. ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost; 3. podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah, s sofinanciranjem nakupa ali obnov bibliobusov; 4. ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter trajna hramba digitalnih kulturnih vsebin; 5. gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju; 6. zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti; 7. odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.
Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.
Obdobje enega leta pred vzpostavljenim financiranjem bo omogočalo pripravo kakovostnih javnih razpisov in javnih pozivov. Investitorji, ki bodo lahko na podlagi zakona pridobili sredstev za sofinanciranje projektov, bodo imeli čas za pripravo projektov, pripravo dokumentacije, kot je dokumentacija za izvedbo gradbenih del, ureditev avtorske pravice in sorodnih pravic ter bodo lažje zagotavljali zaključno finančno konstrukcijo.
Zakon zagotavlja sredstva po slednji časovnici: 2021 9.300.000,00 2022 12.950.000,00 2023 21.450.000,00 2024 22.350.000,00 2025 22.350.000,00 2026 22.850.000,00 2027 11.350.000,00 skupaj 122.600.000,00
Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin.
Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/09/sd_image_zoran_poznic.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-11-26 18:23:402019-12-04 20:53:09Zoran Poznič: Zagotavljamo pospešen razvoj kulture
Socialni demokrati so na 12. kongresu v Velenju v središče svojih politik in prioritet delovanja postavili varovanje okolja, boj proti podnebnim spremembam in pravičen prehod v nizkoogljično družbo.
Kot so zapisali v programu Pripravljeni na prihodnost “podnebne spremembe, globalno segrevanje, otoki odpadkov sredi oceanov, suše, poplave in lakote, ki v beg silijo desetine milijonov ljudi, so katastrofični simptomi slabega upravljanja držav v kapitalistični družbi, ki dopušča revščino, neenakost, podrejenost ljudi in okolja kapitalu, interesom in brezbrižnemu hedonizmu peščice ljudi, ki v družbeni solidarnosti in enakih možnostih za vse, vidijo predvsem omejitve lastnega neskončnega bogatenja. Na račun okolja in ljudi. To zgodovinsko krivico je potrebno končati. Ni Planeta B.”
Ob napredni solidarnosti in zavezanosti razvojnim politikam, so Socialni demokrati tako v Velenju, ki je primer dobre prakse sanacije močno degradiranega okolja in primer dobre prakse uvajanja alternativnih energentov, odprli novo poglavje svojega delovanja, katerega jedro tvorijo nova zelena politika, solidarnost in razvoj.
Na panelu Pogled v #zeleno prihodnost je osrednja pozornost veljala podnebni krizi. Segrevanje ozračja je namreč velika grožnja, ki zahteva korenite spremembe načinov, kako živimo, kako se oskrbujemo z energijo in dobrinami ter kako potujemo. O podnebnih spremembah, razogljičenju energetike, mobilnosti in načina življenja, pa tudi o biodiverziteti in krožnem gospodarstvu so na dinamičnem panelu z moderatorjem Matevžem Frangežem spregovorili podpredsednik stranke Matjaž Nemec, predstavnica Greenpeace Nina Štros, nekdanji župan Maribora in nekdanji državni sekretar za energetiko Boris Sovič, direktor Elesa Aleksander Mervar, generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, vodja strankinega strokovnega sveta za okolje Tanja Bolte ter Miha Butara s Slovenskih železnic. Panel je v polemični razpravi identificiral nekaj skupnih imenovalcev, pa tudi prepad med energetskim in podnebnim realizmom.
“Imamo znanje, potrebujemo zagon. Investirajmo v prihodnost,” so še sporočili Socialni demokrati na 12. Kongresu.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/11/sd_image_zeleni-panel_dvorana.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-11-26 14:25:292019-11-26 14:25:51Kongres SD: Pogled v zeleno prihodnost
Minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo je po potrditvi, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca dobil sedež v Ljubljani, dejal, da smo “lahko ponosni, ker ne samo, da lahko tekmujemo, ampak smo lahko vodilni”. Za izgradnjo regionalnih centrov po slovenskem vzoru se po njegovih besedah že zanimajo različne države, tudi Kitajska.
Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) bo Slovenija predvidoma ustanovila v začetku leta 2020, ko bo podpisan sporazum o ustanovitvi med Unescom ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.
Pri vzpostavitvi centra bo država tesno sodelovala z Institutom Jožef Stefan (IJS), ki je tudi nosilni inštitut centra. Država bo po besedah ministra Pikala namreč “pravzaprav samo pomagala pri tem, da bo tak center lahko ustanovljen”. Že pred samo ustanovitvijo pa se med različnimi državami in mednarodnimi institucijami kaže veliko zanimanje za sodelovanje s centrom, med drugim se je na Slovenijo že obrnilo tudi nekaj držav, ki bi rade ustanovile svoje regionalne centre po vzoru IRCAI.
“Ker je to vprašanje človeštva, ključnih dilem prihodnosti, pravzaprav vse države delajo na tem. Pogovore smo imeli s Švico, ki ustvarja sklad za razvoj umetne inteligence, pogovarjali smo se tudi z ZDA. Za bodoče regionalne centre pa je bilo po mojem vedenju izraženo zanimanje Združenih arabskih emiratov in Kitajske,” je pojasnil dr. Pikalo.
IRCAI bo namenjen zagotavljanju odprtega in preglednega okolja, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi javno-politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.
Po Pikalovih besedah je tako zelena luč za center veliko “priznanje za slovenske znanstvenike, ne samo na področju umetne inteligence, ampak na splošno na področju visokih tehnologij” in je plod dolgoletnega sodelovanja Slovenije z Unescom na področju visokih tehnologij. “S tem se Slovenija postavlja na zemljevid najbolj globalno prepoznanih in naprednih držav na področju umetne inteligence,” je še izpostavil minister in podpredsednik vlade dr. Jernej Pikalo.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2019/11/unesco_pikalo1.jpg8001500mdhttps://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.pngmd2019-11-26 10:58:222019-11-26 14:40:06Jernej Pikalo: UNESCO center za umetno inteligenco bo v Sloveniji
Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.
Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.
Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.
Google Analytics
Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.
Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.
Piškotki drugih storitev
Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.
Nastavitve Google Webfont:
Nastavitve Google Maps:
Nastavitve Vimeo in Youtube:
Oglaševanje
Čas shranjevanja piškotka 12 Mesecev
Namešča in upravlja s podatki, ki se pridobijo s piškotkom iPROM d.o.o.
Domena iprom.net
Namen obdelave s piškotkom izbranih podatkov iPROMov oglaševalski piškotek deluje na način, da sistem namesti piškotek, na podlagi katerega se po zapustitvi spletne strani na drugih spletnih medijih prikazuje prilagojene oglase. Sistem namesti piškotek uporabniškemu profilu (brskalniku) ob predhodno izrecno pridobljenem soglasju na spletni strani. Uporabnikov profil je anonimiziran in ne vsebuje osebnih podatkov.
Spoštovanje zasebnosti
Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.
Dr. Jernej Štromajer: Investicija v našo skupno prihodnost
/in Mnenja /by mfRekordna sredstva za znanost in razvoj, Unescova odločitev o centru za umetno inteligenco v Ljubljani, zagon superračunalnika na mariborski univerzi ter nova organiziranost raziskovalno – inovacijskega okolja so znak, da znanost (končno) dobiva osrednjo razvojno vlogo v slovenski družbi.
Za večjo varnost v primeru brezposelnosti, hitrejšo aktivacijo in omejevanje prekarnega zaposlovanja
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mfSprememba Zakona o urejanju trga dela prinaša višje nadomestilo za brezposelnost, hitrejšo aktivacijo, spodbude za podaljšanje delovne aktivnosti starejših in omejevanje prekarnega zaposlovanja.
Pokojninska zakonodaja: Pravi koraki v pravo smer, a ključni izzivi ostajajo
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mfSocialni demokrati podpirajo spremembe pokojninskega zakona, ki prinaša višji odmerni odstotek, izboljšuje položaj prejemnikov najnižjih pokojnin in spodbuja nadaljevanje dela ob izpolnjenih upokojitvenih pogojih.
Na predlog socialistov EU razglasila podnebne izredne razmere
/in Aktualno, EU, Novice /by mfEvropski parlament je danes na predlog S&D razglasil podnebne izredne razmere. Tanja Fajon je ob tem dejala, da je to pomemben korak, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje.
Matjaž Han: Centralna banka naj oceni smiselnost zaostrovanja kreditiranja prebivalstva
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina /by mfParlamentarni odbor za finance je na predlog SD in koalicije sprejel priporočila Banki Slovenije, da ponovno oceni sorazmernost sprejetih ukrepov, s katerimi zaostruje kreditiranje prebivalstva.
Pravična progresivna lestvica za zdravstveno dajatev: Vsak po svojih močeh
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina, Vlada /by mfSD predlaga progresivno lestvico za plačilo nove zdravstvene dajatve, po kateri bo njena višina odvisna od dohodka. Tisti z večjimi dohodki bodo plačali več, tisti z manjšimi manj.
Tanja Fajon: Zavezana naprednim spremembam
/in Mnenja /by mfV čas nove Evropske komisije stopam odločena, da se bom vsak dan borila, da uresničimo, kar smo obljubili ljudem. Evropski standard minimalnega dohodka, prepoved uvoza blaga izdelanega z otroškim delom, boj proti davčnim utajam, vladavina prava in širitev unije ostajajo moje prioritete.
Zoran Poznič: Zagotavljamo pospešen razvoj kulture
/in Aktualno, Novice, Poslanska skupina, Vlada /by mdDržavni zbor je sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. »Z novimi vlaganji želimo pospešiti razvoj na področju kulture,« je ob sprejemu poudaril minister za kulturo mag. Zoran Poznič ter dodal, da je kulturno polje popolnoma podhranjeno, sprejet zakon pa je po njegovih besedah način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo, kar je tudi zaveza v aktualnem koalicijskem sporazumu. »Slovenski jezik mora biti konkurenčen v digitalnem okolju, ohraniti moramo najbolj ogroženo kulturno dediščino in prav vsem državljankam in državljanom omogočiti še večjo dostopnost do kulturnih dobrin,« je še izpostavil Poznič.
Od leta 2009 beležimo upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato so na predlog kulturnega ministra mag. Zorana Pozniča poslanke in poslanci sprejeli Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna. »Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti nove zakonodaje povzel Poznič.
Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem zakona povedala državna sekretarka Culetto.
Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021–2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove. »Zavedamo se, da sredstva, ki jih bo zagotavljal zakon vsekakor ne bodo zadostovala za obnovo vseh kulturnih spomenikov v državi, saj so sredstva namenjena le za nujne investicije, ki so posledice podhranjenosti kulturnega polja v preteklosti,« je še pojasnil Poznič.
1. Sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v lasti Republike Slovenije ter v lasti lokalnih skupnosti in drugih pravnih ter fizičnih oseb;
2. ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost;
3. podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah, s sofinanciranjem nakupa ali obnov bibliobusov;
4. ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter trajna hramba digitalnih kulturnih vsebin;
5. gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju;
6. zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti;
7. odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.
Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.
Zakon zagotavlja sredstva po slednji časovnici:
2021 9.300.000,00
2022 12.950.000,00
2023 21.450.000,00
2024 22.350.000,00
2025 22.350.000,00
2026 22.850.000,00
2027 11.350.000,00
skupaj 122.600.000,00
Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin.
Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti.
Kongres SD: Pogled v zeleno prihodnost
/in Aktualno, Novice, Stranka /by mdSocialni demokrati so na 12. kongresu v Velenju v središče svojih politik in prioritet delovanja postavili varovanje okolja, boj proti podnebnim spremembam in pravičen prehod v nizkoogljično družbo.
Kot so zapisali v programu Pripravljeni na prihodnost “podnebne spremembe, globalno segrevanje, otoki odpadkov sredi oceanov, suše, poplave in lakote, ki v beg silijo desetine milijonov ljudi, so katastrofični simptomi slabega upravljanja držav v kapitalistični družbi, ki dopušča revščino, neenakost, podrejenost ljudi in okolja kapitalu, interesom in brezbrižnemu hedonizmu peščice ljudi, ki v družbeni solidarnosti in enakih možnostih za vse, vidijo predvsem omejitve lastnega neskončnega bogatenja. Na račun okolja in ljudi. To zgodovinsko krivico je potrebno končati. Ni Planeta B.”
Ob napredni solidarnosti in zavezanosti razvojnim politikam, so Socialni demokrati tako v Velenju, ki je primer dobre prakse sanacije močno degradiranega okolja in primer dobre prakse uvajanja alternativnih energentov, odprli novo poglavje svojega delovanja, katerega jedro tvorijo nova zelena politika, solidarnost in razvoj.
Na panelu Pogled v #zeleno prihodnost je osrednja pozornost veljala podnebni krizi. Segrevanje ozračja je namreč velika grožnja, ki zahteva korenite spremembe načinov, kako živimo, kako se oskrbujemo z energijo in dobrinami ter kako potujemo. O podnebnih spremembah, razogljičenju energetike, mobilnosti in načina življenja, pa tudi o biodiverziteti in krožnem gospodarstvu so na dinamičnem panelu z moderatorjem Matevžem Frangežem spregovorili podpredsednik stranke Matjaž Nemec, predstavnica Greenpeace Nina Štros, nekdanji župan Maribora in nekdanji državni sekretar za energetiko Boris Sovič, direktor Elesa Aleksander Mervar, generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, vodja strankinega strokovnega sveta za okolje Tanja Bolte ter Miha Butara s Slovenskih železnic. Panel je v polemični razpravi identificiral nekaj skupnih imenovalcev, pa tudi prepad med energetskim in podnebnim realizmom.
“Imamo znanje, potrebujemo zagon. Investirajmo v prihodnost,” so še sporočili Socialni demokrati na 12. Kongresu.
Celotna fotogalerija kongresa.
Jernej Pikalo: UNESCO center za umetno inteligenco bo v Sloveniji
/in Aktualno, EU, Novice, Vlada /by mdMinister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo je po potrditvi, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca dobil sedež v Ljubljani, dejal, da smo “lahko ponosni, ker ne samo, da lahko tekmujemo, ampak smo lahko vodilni”. Za izgradnjo regionalnih centrov po slovenskem vzoru se po njegovih besedah že zanimajo različne države, tudi Kitajska.
Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) bo Slovenija predvidoma ustanovila v začetku leta 2020, ko bo podpisan sporazum o ustanovitvi med Unescom ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.
Pri vzpostavitvi centra bo država tesno sodelovala z Institutom Jožef Stefan (IJS), ki je tudi nosilni inštitut centra. Država bo po besedah ministra Pikala namreč “pravzaprav samo pomagala pri tem, da bo tak center lahko ustanovljen”. Že pred samo ustanovitvijo pa se med različnimi državami in mednarodnimi institucijami kaže veliko zanimanje za sodelovanje s centrom, med drugim se je na Slovenijo že obrnilo tudi nekaj držav, ki bi rade ustanovile svoje regionalne centre po vzoru IRCAI.
“Ker je to vprašanje človeštva, ključnih dilem prihodnosti, pravzaprav vse države delajo na tem. Pogovore smo imeli s Švico, ki ustvarja sklad za razvoj umetne inteligence, pogovarjali smo se tudi z ZDA. Za bodoče regionalne centre pa je bilo po mojem vedenju izraženo zanimanje Združenih arabskih emiratov in Kitajske,” je pojasnil dr. Pikalo.
IRCAI bo namenjen zagotavljanju odprtega in preglednega okolja, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi javno-politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.
Po Pikalovih besedah je tako zelena luč za center veliko “priznanje za slovenske znanstvenike, ne samo na področju umetne inteligence, ampak na splošno na področju visokih tehnologij” in je plod dolgoletnega sodelovanja Slovenije z Unescom na področju visokih tehnologij. “S tem se Slovenija postavlja na zemljevid najbolj globalno prepoznanih in naprednih držav na področju umetne inteligence,” je še izpostavil minister in podpredsednik vlade dr. Jernej Pikalo.