Na digitalnem posvetu SD o zdravju žensk so sogovornice in sogovorniki bili soočeni z dejstvom, da je v Sloveniji več kot 200.000 žensk, starejših od 15 let, ki nimajo izbranega ginekologa. V Združenju Mladi zdravniki so nadalje že večkrat javno opozorili, da bi lahko zaradi upokojevanja brez ginekologa v naslednjih petih letih ostalo kar 300.000 žensk.
Na posvetu s pomenljivim naslovom »Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta« je predsednica SD Tanja Fajon gostila strokovnjake na področju medijev in kulture, ki so vsak zase prepoznaven in kritičen glas v družbi. Zakaj so se izpostavili in dvignili svoj glas, so povedali dr. Miha Mazzini, dr. Nataša Pirc Musar, dr. Kaja Širok, Boris Bergant, dr. Sandra Bašić, Robert Waltl.
Na današnjem strokovnem posvetu o pospešenem prehodu v zeleno mobilnost je predsednica SD Tanja Fajon s strokovnjaki razpravljala o izzivih, ki jih pred nas postavlja nujnost zmanjšanja negativnih vplivov prometnih tokov na ljudi in okolje. »Potrebujemo ambiciozen, pameten in pošten premik k trajnostni mobilnosti, katerega hrbtenica mora postati sodoben sistem javnega potniškega prometa,« je poudarila Tanja Fajon. Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je navzoče pozdravil preko video povezave, pa je dejal, da bi Slovenija lahko vodila prehod v trajnostno mobilnost.
Na digitalnih kanalih SD je potekal strokovni posvet na temo vpliva nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi na standard kvalitete življenja v Sloveniji.
V okviru javne razprave o osnutku programa Socialnih demokratov je danes predsednica SD Tanja Fajon organizirala strokovni posvet o gospodarstvu, osredotočen na vprašanje, kako doseči dodano vrednost in s tem višje plače.
»Nujno je hitro ukrepanje za pomoč tistim, ki so v stiski zaradi naraščajočih cen energije. Na daljši rok pa bo treba najti sistemske rešitve,« je predsednica SD Tanja Fajon povzela skupno stališče udeležencev posveta Socialnih demokratov z naslovom Zaščita ljudi in gospodarstva: ukrepi za zajezitev cen energentov.
Obstajajo številni načini, kako preprečevati in omejevati negativne posledice staranja prebivalstva na družbo. Gre za kombinacijo mnogih politik z enotnim ciljem. Vendar brez solidarnosti in vzajemnosti ne bo premikov.
Po podatkih Evropske komisije (EK) se bo število starejših v EU povečalo. Danes je 20 % prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2070 pa naj bi se ta delež povečal na 30 %. Hkrati naj bi se delež ljudi, starejših od 80 let, po pričakovanjih več kot podvojil in do leta 2070 dosegel 13 %. Število ljudi, ki bodo morda potrebovali dolgotrajno oskrbo, se bo skladno s tem predvidoma povečalo z 19,5 milijona, kolikor jih je bilo leta 2016, na 23,6 milijona leta 2030 in 30,5 milijona leta 2050 (EU-27).
Številna udeležba na posvetu potrjuje, da je tema ne samo zanimiva, ampak pereča in zahteva takojšnje ukrepanje, je izpostavila predsednica osrednjeslovenskega FS SD Mira Ključanin.
V Sloveniji 85 odstotkov mladih živi pri starših, zato smo se odločili, da se pri pripravi programa Samozavestna Slovenija poglobimo tudi v vprašanje stanovanjske problematike mladih. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na Posvetu o stanovanjski politiki poudaril, da je čas za reševanje takšnih vprašanj v času konjunkture še toliko bolj primeren.
Na posvetu o stanovanjski politiki, ki ga je pripravila evropska poslanka S&D in podpredsednica SD Tanja Fajon ter občinska organizacija SD Ljubljana, je Židan izpostavil, “da nam ugodni gospodarski trendi omogočajo, da lažje rešujemo družbeno neenakost in pomagamo tam, kjer imamo največji interes“.
V družbi je pri reševanju težkih vprašanj pogosto razlog, da zanj ni pravi čas. “Pa je to večinoma napačno. Vedno je pravi čas, da se rešujejo stvari, ki otežujejo življenje ljudi, v času konjunkture pa je čas še bolj primeren,” je poudaril.
Pripravljamo program Samozavestna Slovenija, v katerega bomo vključili stvari, ki se jih da uresničiti. Eno od perečih vprašanj, je položaj mladih. “Stanovanjsko vprašanje v Sloveniji ni rešeno, sheme ki jih imamo, mladim niso dosegljive, so drage in zahtevajo pogoje, ki jih mladi ne morejo zagotoviti,” je naštel Židan.
Tudi Fajonova je izpostavila, da je vprašanje, kako priti do stanovanja, zelo aktualno. Po njenih besedah, poznamo v realnosti vsaj dve sliki, in sicer velika stanovanj v Ljubljani, kjer pogosto živijo starejši posamezniki, ki ta stanovanja težje vzdržujejo ali pa hiše zunaj Ljubljane, kjer živi več družin skupaj, ker mladi zaradi težjih pogojev dejansko ne morejo priti do svojih bivalnih prostorov.
Predsednik občinske organizacije SD Ljubljana Marko Koprivc je opozoril, da imamo v Sloveniji republiški stanovanjski sklad, ki pa “žal velikokrat deluje kot neke vrste nepremičninska agencija“. Kot je pojasnil, je namreč stanovanjski sklad ob zadnjem razpisu prodajal luksuzna nadstandardna stanovanja po visoki ceni, ki žal niso dostopna tistim, ki bi jim morala biti namenjena.
Pojasnil je, da je v Ljubljani stanje nekoliko boljše, saj da mestni stanovanjski sklad zagotavlja veliko število neprofitnih najemnih stanovanj, a je tudi v glavnem mestu interes mnogo večji od ponudbe. Kot je pojasnil, namreč le okoli 10 odstotkov prosilcev do stanovanja tudi pride.
V posamična programska področja želimo vključiti tudi primere dobrih praks in uspešnih projektov, tako doma kot v tujini, kot je npr. stanovanjska politika mesta Dunaj, zato smo na posvet povabili tudi stanovanjsko raziskovalko v mestni upravi mesta Dunaj in predsedujočo delovni skupini za stanovanjske zadeve v inicitaivi Eurocities Susanne Bauer.
