Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.
Meira Hot je s poslanskim vprašanjem opozorila na težave občin in gospodinjstev, ki se ob naravnih in drugih nesrečah srečajo še s prepočasno pomočjo države. Predstavila je konkretne ukrepe, ki bi omogočili hitro in učinkovito pomoč prizadetim.
SD predlaga pravično in solidarno rešitev. Višina nove, obvezne zdravstvene dajatve mora biti odvisna od prihodkov. S progresivno lestvico bo skoraj 1.400.000 ljudi, plačalo bistveno manj.
Poslanec SD Jani Prednik je v vprašanju ministroma za finance in gospodarstvo opozoril na potrebo po razvoju socialnega, vzajemnega in zadružnega bančništva, da se prebivalstvu omogoči dostopne in pravične oblike kreditiranja.
V začetku letošnjega leta je poslanec SD in predsednik Odbora DZ za zunanje zadeve Matjaž Nemec na zunanjega ministra naslovil poslansko vprašanje in pobudo o skrbi države za ohranjanje kulturne dediščine v Egiptu. Ta severnoafriška država je namreč izjemnega pomena za del slovenske kulturne dediščine, saj je v njej svoj pomemben pečat pustil arhitekt slovenskega rodu Anton Laščak, bila pa je tudi pribežališče več tisoč primorskih deklet in žena, ki so kot dojilje, kuharice in gospodinje delale pri premožnih družinah v Aleksandriji, pa tudi v ostalih egiptovskih mestih, je izpostavil Nemec.
Tako je Nemec predlagal, da Ministrstvo za zunanje zadeve sprejme in izvede vse ukrepe, potrebne za ohranjanje dediščine aleksandrink v Egiptu, vključno s finančno podporo ohranjanju in vzdrževanju spominskih plošč našim rojakom in rojakinjam, pokopanih na pokopališčih Kaira in Aleksandrije. Prav tako je ministra vprašal o načrtih in aktivnostih za prepoznave in širše slovenske dediščine naših rokajkov, ki so delovali izven naših meja, še posebej dela arhitekta Antona Laščaka. Med drugim je Nemca zanimala namera, da se arhitektove posmrtne ostanke prenese v italijansko Gorico.
Nemec z odgovoroma Ministrstva za zunanje zadeve ni zadovoljen, saj dvomi, da so aktivnosti ministrstva, da se ohrani izjemna dediščina naših rojakov v Egiptu, zadostne. Zato je v pričetku marca letos na redni seji Državnega zbora ponovno povprašal o aktivnostih ministrstva glede navedene vsebine, glede katere je minister med drugim povedal, da sta se Slovenija in Italija sporazumeli v rešitvi, da bi obe skrbeli za grob Antona Laščaka v Egiptu, da je Ministrstvo za zunanje zadeve za to pripravljeno prispevati finančna sredstva, prav tako je ta sredstva pripravljeno prispevati za ohranitev kulturne dediščine aleksandrink v Egiptu.
Minister za zunanje zadeve je na seji odbora v odgovoru izpostavil, da je naše veleposlaništvo v Egiptu “z latinskim pokopališčem sklenilo dogovor, da se spominska plošča, ki jo je pred 11 leti v Kairu poklonila občina Nova Gorica v spomin pokopanim Slovenkam in Slovencem, namesti na eno od grobnic. Veleposlaništvo je za omenjeno grobnico podpisalo sporazum o plačilu najemnine za 10 let in že začelo z obnovitvenimi deli. Obnova grobnice naj bi bila predvidoma zaključena še pred koncem letošnjega leta (2019).” Po navedbah oskrbnika pokopališča so v grobnici pokopane tudi Slovenke, čeprav na grobnici ni več tabel z napisi, je še poudaril minister in povzel, da je veleposlaništvo je plačalo prenovo grobnice, ki je bila zaključena pred dobrim tednom dni, v začetku decembra 2019, sredstva za najem in prenovo, skupaj nekaj manj kot 1.500 evrov, pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča.
Za vzdrževanje spomina Veleposlaništvo Kairo sicer načrtuje uvedbo redne letne komemoracije in polaganja venca, predvidoma 15. septembra, na dan vrnitve Primorske matični domovini, ker so bile Slovenke – bolj znane kot Aleksandrinke, četudi jih je mnogo delalo tudi v Kairu – in večina Slovencev v Egiptu iz Primorske, je še poudaril zunanji minister.
Po srečanju 4 predsednikov se je danes na mnenje generalnega pravobranilca Priita Pikamaeja o slovenski tožbi proti Hrvaški pred Sodiščem Evropske unije odzval tudi predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan. Poudaril je, da arbitražna razsodba ostaja veljavno in zavezujoče dejstvo mednarodnega prava, česar ne spreminja ne današnje mnenje in ne razsodba Sodišča Evropske unije, ko bo to o tožbi odločilo ali se dokončno izreklo za nepristojno. Židan je bil kritičen do mnenja generalnega pravobranilca, ki med drugim sklepa, da z vidika prava Evropske unije meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila določena, ker razsodba arbitražnega sodišča ni bila izvršena. Takšno stališče je po Židanovem mnenju potrebno zavreči, saj neizvršitev arbitražne razsodbe kot zavezujočega dela mednarodnega prava ne sme in ne more vplivati na njeno veljavnost. Ocenil je, da je takšno stališče nevarno tudi z vidika zaupanja v mednarodno pravo, v pravno varnost in posebej v pomen arbitražnih odločb, kar bi lahko precedenčno vplivalo na celo vrsto podobnih primerov v mednarodnem pravu. Potrditev takšnega stališča bi zato pomenila nesprejemljiv odklon od sistema mednarodnega prava. Židan je ob tej priložnosti poudaril, da je sedaj potrebno vse napore vložiti v nadaljnji potek procesa pred Sodiščem Evropske unije, vključno s pripravo odgovorov na mnenje, da pred Sodiščem Evropske unije Slovenija dokaže, da je arbitražna razsodba kot del mednarodnega prava zavezujoče dejstvo in da bi moralo kot takšno uživati tudi pravno varstvo Evropske unije.
Na mnenje se je v Državnem zboru kot član Poslanske skupine Socialnih demokratov odzval tudi Matjaž Nemec. Nemec je prepričan, da to mnenje v ničemer ne spreminja odločitve arbitražnega sodišča, ki ostaja del mednarodnega prava in je kot takšna zavezujoča.
Matjaž Nemec je poudaril, da mnenje generalnega pravobranilca vsebuje nekaj točk, ki so vprašljive in bodo terjale presojo mednarodno pravne stroke. Ne glede na to pa je razsodba arbitražnega sodišča del mednarodnega prava in kot takšna pravno dejstvo. Stvar nadaljnjega odločanja Sodišča Evropske unije v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški pa je, ali bo pritrdilo oceni, da arbitražna razsodba kot tudi samo mejno vprašanje ni del evropskega prava. Prav to, namreč razmerje med občim mednarodnim pravom in sistemom prava Evropske unije, je osrednje vprašanje mnenja generalnega pravobranilca, na katerega opira svoje stališče o nepristojnosti Sodišča Evropske unije v tem sporu.
Matjaž Nemec je v imenu poslanske skupine SD ocenil, da to mnenje v ničemer ne spreminja pomena arbitražne razsodbe, ki je pravno veljavna in zavezujoča, odprto pa ostaja vprašanje, ali ima Zato je danes zavrnil pozive k bilateralnim pogajanjem s Hrvaško o meji, saj je ta že določena, možen in nujen pa je pogovor med sosedama o tem, kako izvesti razsodbo na terenu, torej o demarkaciji in režimih razmejitve.
Klub parlamentark pod vodstvom poslanke SD Bojane Muršič se je na današnjem posvetu zavzel za to, da se v načrtovani reformi volilne zakonodaje zagotovi uravnoteženost spolov.
Na pobudo Meire Hot so poslanske skupine SD, LMŠ, DeSUS, SAB in Levice danes vložile amandma k predlogu Stvarnopravnega zakonika, s katerim se uveljavlja pojmovanje živali kot čutečih živih bitij. Gre za prvi korak k višjim standardom varovanja dobrobiti živali, preprečevanja mučenja in neprimernega ravnanja.
S pogovorom s Tanjo Fajon na predvečer 70. obletnice splošne deklaracije o človekovih pravicah Ženski forum SD zaokrožil 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami. Medtem ko je jasno vidna potreba po nadgradnji koncepta človekovih pravic, se doma in po svetu soočamo s poizkusi njihovega teptanja.
Ob imenovanju v komisijo, ki sta jo ustanovila UNESCO in Mednarodna telekomunikacijska zveza, je Pikalo poudaril, da si bo prizadeval za nadaljnjo širitev širokopasovnih povezav, saj je to korak dlje za to, da bo znanje kot javno dobro dostopno vsemu človeštvu.
Dejan Židan se je danes kot predsednik Državnega zbora na prijateljskem srečanju sestal z Wolfgangom Schäubleom, predsednikom nemškega Bundestaga. Ob dobrih odnosih med državama sta govorila predvsem o skupnih prioritetah pred predsedovanjem Svetu EU.
