Prispevki

Sprejem davčnih sprememb korak v pravo smer za razbremenitev srednjega razreda in pomoč najšibkejšim

Socialni demokrati smo pred volitvami obljubili, da bomo dosegli davčno razbremenitev dela, dvig stopnje obdavčitve na kapitalske dobičke in nadaljnji premik obdavčitve od dela h kapitalu. To so cilji, ki smo jih v pomembni meri uresničili tudi s predlagano davčno reformo.

Od paketa davčnih sprememb smo sicer imeli višja pričakovanja, vendar ocenjujemo, da je pomemben korak v pravo smer. Zaradi tega je 700.000 zaposlenih prejelo višji regres, 50.000 prejemnikov minimalne plače bo letno dobilo 300 evrov več, dviguje se dejanska obdavčitev kapitalskih dobičkov, hkrati pa razbremenjujejo dohodki iz dela.

Danes smo v koaliciji dosegli soglasje, da se izhodiščni vladni predlog popravi tako, da se zgornja meja za vstop v peti dohodninski razred zmanjša na 72.000 evrov namesto predlaganih 80.000 evrov. S tem smo preprečili nepravične razbremenitve pri tistih z visokimi plačami, ki presegajo petkratnik povprečne. Koalicija žal ni sprejela naših predlogov, da bi podoben ukrep uveljavili tudi pri četrtem davčnem razredu.

Koaliciji smo predlagali še, da pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov in oddajanju premoženja namesto splošnega dviga enotne davčne stopnje uveljavimo progresivno lestvico za obdavčitev kapitalskih dohodkov v štirih razredih. S to rešitvijo bi razbremenili male lastnike nepremičnin in male delničarje, povečali pa obremenitev tistih, katerih kapitalski dobički presegajo okvirno 8.000 evrov letno. Pri tem danes žal ni bilo doseženo soglasje o takšnem konceptualnem premiku, smo se pa z ministrom za finance dogovorili, da ta predlog uvrsti v naslednji krog usklajevanj s socialnimi partnerji. Takrat bo mogoče upoštevati tudi naš predlog o znižanju davčne osnove tistim lastnikom stanovanj, ki bodo ta namenili v dolgoročen in cenovno dostopen najem, namesto v kratkoročne zasebne dobičke.

Socialni demokrati davčno reformo torej podpiramo iz naslednjih razlogov:

  • brez spremembe davčne reforme ljudje z minimalno plačo ne bi čutili njenega dviga, saj bi povečanje minimalne plače skoraj v celoti zajela višja dohodnina. Zaradi dogovorjenih sprememb pa bo delavec na minimalni plači v prihodnjem letu prejel 420 evrov več (ob tem pa tudi višji regres, ki ga je bil deležen tudi že letos),
  • največje razbremenitve bo deležen srednji razred, saj je najpomembnejša sprememba obdavčitve zaposlenih in delavcev z letno davčno osnovo med 8.000 in 25.000 evri,
  • z vloženim amandmajem odpravljamo neupravičeno razbremenitev tistih, ki so prejemniki petkratnika povprečnih plač,
  • splošni dvig enotne davčne stopnje na kapitalske dobičke je pomemben korak k uresničenju naših zavez o dvigu efektivne obdavčitve prihodkov iz kapitala, pri tem pa se uresničuje tudi dogovor socialnih partnerjev, da se namesto splošnega dviga davka od dohodka pravnih oseb določi minimalna raven efektivne obdavčitve.

Politiko davčnih razbremenitev je potrebno gledati v celoti, pri tem pa upoštevati tudi nedavno sprejeto razbremenitev regresa, s katero je delavec s povprečno plačo lahko prejel 144 evrov letno več. Tudi to je pomemben del širše slike in dokaz, da tega davčnega paketa ne smemo obravnavati ločeno od drugih vladnih ukrepov.

Socialni demokrati še poudarjamo, da samo z davčno politiko ne moremo reševati problema nizkih plač v Sloveniji. To je izziv za plačno politiko, kjer pozivamo k bolj množični sindikaliziranosti, da se s kolektivnimi vzvodi dosežejo boljše plače in delovni pogoji, pa tudi za prodorno razvojno politiko države. Zato Socialni demokrati zagovarjamo ukrepe za povečanje dodane vrednosti z obsežnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj ter za dvig produktivnosti z nadaljnjo tehnološko modernizacijo gospodarstva in boljšim vključevanjem, motiviranjem in organiziranjem zaposlenih.

Tako popravljeno davčno reformo bomo Socialni demokrati podprli. Pri tem nas še vedno skrbi, da dogovorjene spremembe niso fiskalno nevtralne, saj davčna reforma skupaj z razbremenitvijo regresa prinaša precejšen izpad proračunskih prihodkov. Zato poudarjamo odgovornost ministra za finance, da tega izpada ne bo nadomeščal z rezi v socialne in razvojne politike.

Matjaž Nemec: Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji

“Socialni demokrati ostro obsojamo turško ofenzivo v Siriji in pozivamo turškega predsednika Erdogana k takojšnji prekinitvi vseh vojaških aktivnosti,” je danes v izjavi za medije zapisal podpredsednik SD Matjaž Nemec. Po njegovem prepričanju ofenziva turške vojske, podprta s strani džihadističnih militantnih skupin, ruši vrednostne temelje, na katerih sloni na pravilih temelječ svetovni red.

Turčija namreč z vojaškimi sredstvi krši suverenost in ozemeljsko nedotakljivost sosednje države. Z vojaško silo spreminja meje, kar je temeljna kršitev Helsinške listine. Z ofenzijo Turčija v Siriji dopušča in spodbuja etnično čiščenje ter na silo spreminja demografsko sliko. Hkrati se v vojaških aktivnostih zateka k dejanjem, ki grobo kršijo mednarodno humanitarno pravo. Nemec je pri tem spomnil tudi na likvidacijo generalne sekretarke kurdske politične stranke Hevrin Khalaf in uboj označil za eklatanten primer brutalnega in brezkompromisnega delovanja turške vojske in njenih zaveznikov.

Zaradi vsega omenjenega je iz napadenega območja pobegnilo že skoraj 100.000 ljudi. Gre za območje, ki že 8 let čuti grozote vojne in pomanjkanja, hkrati pa gre za območje, ki so ga kurdski borci s pomočjo Združenih držav Amerike osvobodili iz tiranije brutalnega režima ISIL.

Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, poudarja, da je potrebno zoper Turčijoodločno nastopiti: “Zato Socialni demokrati pozivamo Vlado in Državni zbor Republike Slovenije, da v imenu Slovenije in skupaj z drugimi državami Evropske unije enotno nastopimo zoper predsednika Erdogana z resnimi in učinkovitimi ukrepi. Predsednik Erdogan in vodstvo v Ankari je z dejanji potrdilo, da ne deli vrednot, zapisanih v temeljnih pogodbah Evropske unije, ter da sledi drugim principom delovanja, ki zanikajo demokracijo in temelje svobodnega sveta.”

Na koncu izjave je Nemec zapisal, da imajo tudi Kurdi pravico do svobode in do narodne samoodločbe: “Te pravice jim ne sme nihče vzeti. A hkrati dodajamo, da nima noben narod pravice, da teroririzira druge. Vprašanja pravic narodov je mogoče reševati zgolj s prenovljeno zavezo vseh članic Združenih narodov, da bo človeštvo prihodnje izzive reševalo v dialogu in na temelju mednarodnega prava.”

Na zboru Socialne demokracije na Gorenjskem o novih izzivih, ki so pred Slovenijo

V Kranju je v ponedeljek, 7. oktobra, potekala že šesta predkongresna tribuna Socialnih demokratov po vrsti. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na Gorenjskem predstavil ključne izzive, ki so pred Socialno demokracijo in Slovenijo z najavo paketa rešitev na področjih, kjer želimo narediti glavne premike v prihodnjem obdobju.

Kot je poudaril Židan, se Socialna demokracija dolga desetletja bori za človekove pravice, socialne pravice, pravice delavcev in solidarnost. “Želim si, da danes postanemo vodilni tudi pri soočanju z novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe,” je izpostavil predsednik stranke.

Dodal je, da želimo Socialni demokrati na novo opredeliti tudi našo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in bolj povezano družbo. “Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami. Z našimi programskimi paketi, ki jih bomo sprejemali na kongresu v Velenju, Socialni demokrati Slovenijo pripravljamo na prihodnost,” je napovedal Židan.

Namestnik glavnega tajnika SD Tomi Godec pa je zbranim na tribuni v Kranju pojasnil, da si Socialni demokrati pred kongresom zastavljamo nov izziv: kako se bomo kot stranka in kot skupnost organizirali za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja. “Da bo rezultat teh sprememb srečna, trajnostna, pravična in varna družba. Socialdemokratska družba,” je poudaril Godec.

V omizju z naslovom “Pogled v prihodnost” so tokrat sodelovali župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec ter državni sekretarki Martina Vuk z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Petra Culetto z Ministrstva za kulturo, pogovor o idejah SD za prihodnost pa je povezovala Neva Grašič. Sogovorniki so se strinjali, da ima SD v prihodnosti veliko priložnost, da naredi nekatere premike na področjih, ki jih je uvodoma izpostavil predsednik SD, prav tako pa se kot stranka okrepi z novimi ljudmi, ki bi lahko doprinesli sveže ideje in dodatno motivacijo za izvajanje ukrepov, katere želimo izpeljati v prihodnosti.

Tanja Fajon in dr. Milan Brglez aktivna na zaslišanjih komisarskih kandidatov

V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja kandidatk in kandidatov za komisarje v novi Evropski komisiji. Evropska poslanca Socialnih demokratov Tanja Fajon in dr. Milan Brglez sta danes zastavila vprašanja komisarskima kandidatoma za notranje zadeve in za zaposlovanje, pri tem pa opozorila na nezakonitost nadzorov notranjih meja Evropske unije in na nujnost po enakem plačilu za enako delo.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

Evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon je na današnjem zaslišanju v Evropskem parlamentu izzvala komisarsko kandidatko Ylvo Johansson z vprašanjem, kako bo zagotovila odpravo nadzora na notranjih mejah, med drugim tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo, ter s tem ohranitev schengenskega sporazuma. Švedinja Ylva Johansson je kandidatka za komisarko za notranje zadeve.

“Zapisali ste, da bo ključ do obnove schengenskega območja nov dogovor o migracijah in azilu. S tem ste naredili jasno vez med skupno migracijsko in azilno politiko in vrnitvijo k schengenu, kot smo ga poznali,” je v vprašanju kandidatki izpostavila Fajonova. Pri tem je spomnila na to, kako zapleteno je najti skupni evropski odgovor na izzive migracij. Pri tem je vprašala, ali je modro spoštovanje pravil v schengenskem območju vezati na uspeh migracijske in azilne reforme. Ostro je obsodila vzpostavitev nezakonitega nadzora na notranjih mejah EU in zato kandidatki postavila vprašanje: “Boste torej dovolili državam članicam, da nadaljujejo z nezakonito prakso izvajanja kontrol na notranjih mejah, dokler EU ne bo dosegla dogovora o skupni migracijski in azilni reformi?”

Izrazila je prepričanje, da je nadaljevanje nadzora na notranjih mejah EU, kot je meja med Slovenijo in Avstrijo, nedopustno. Zato Fajonova od kandidatke Johanssonove pričakuje, da bo kot pristojna komisarka od držav članic, ki že več kot tri leta nezakonito kršijo pravila Schengena, zahtevala in dosegla spoštovanje pravil svobode gibanja. Zato je tudi izrazila pričakovanje, da bo kot komisarka Johansson nemudoma sprožila postopke proti tem državam. Pri tem je Tanja Fajon izrazila tudi dvom v to, da o širitvi schengenskega prostora na Hrvaško odloča še Junckerjeva komisija.

Kandidatu za komisarja za zaposlovanje pa je postavil vprašanje evropski poslanec dr. Milan Brglez. Nicolasa Schmita je vprašal o enakem plačilu za enako delo ter o pravicah delavcev in o delovnih pogojih. Dr. Milan Brglez je bil z odgovori kandidata za komisarja Nicolasa Schmita zadovoljen, zato je kandidatu tudi izrazil svojo podporo.

Brglez je v vprašanju poudaril, da so za evropske socialiste in socialne demokrate ključni dostojni pogoji zaposlovanja in dela, “zato močno podpiramo vašo zavezo za pošteno minimalno plačo ter evropsko številko socialnega zavarovanja. Vse delavke in delavci – ne glede na vrsto delovnega razmerja ali pogodbe – morajo uživati socialno varstvo ter socialne pravice, vključno s pravico do kolektivnega delovanja.” Brglez ugotavlja, da je žal realnost za mnoge delavke in delavce drugačna. Zato je kandidata vprašal, ali bo direktiva o dostojnih pogojih dela ključni okvir za opredelitev pravic t.i. platformnih delavcih. Vprašal ga je tudi, ali bo predlagal tudi ukrepe za večjo transparentnost plačil z zagotavljanjem enakega  plačila za enako delo na enakem delovnem mestu.

Brglez je tudi spomnil, da je bila v preteklosti že sprejeta Direktiva o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev, da bi bili bolje pripravljeni ter se hitreje prilagodili na spremembe v multinacionalnih podjetjih. Evropski poslanec SD pa ugotavlja, da se žal še vedno soočamo z zelo resnimi težavami pri njenem izvajanju, tudi zato, ker ni ustreznih odvračilnih kazni. Zato je kandidata vprašal, ali razmišlja o spremembah te direktive, da bi z njo dosegli večjo pravno jasnost in gotovost, učinkovite sankcije, ki bi zagotovili njeno ustrezno implementacijo v državah članicah, pa tudi informiranost in vključenost delavcev?

Tanja Fajon na zaslišanju kandidatke Ylve Johansson

Dr. Milan Brglez na zaslišanju kandidata Nicolasa Schmita

Židan na F3ŽO: Starejšim moramo solidarno zagotoviti pomoč

Danes se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 19. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga je z nagovorom odprl predsednik Državnega zbora in SD mag. Dejan Židan, častni pokrovitelj letošnjega F3ŽO. Židan je poudaril, da je staranje družbe civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost. Ob tem je izpostavil, da je ključno, da vlada še v tem mandatu sprejme solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe. “Kot družba si ne moremo dovoliti, da upokojence, ki si sami ne morejo privoščiti pomoči, pustimo na cedilu,” je dejal.

Židan je festival označil za osrednjo prireditev ob Mednarodnem dnevu starejših v Sloveniji, ki je po svoji naravi in vsebini edinstvena v Evropi. Pri tem je spomnil na širok pomen, ki ga festival ima za družbo in gradnjo mostov med generacijami: “Vsako leto bolj prepoznavamo edinstveno vlogo festivala pri povezovanju in sooblikovanju trajnostnih medgeneracijskih rešitev. Ustvarja namreč prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, strokovno javnostjo in gospodarstvom. Njegov večstranski pomen in prispevek k soočanju in reševanju aktualnih izzivov starejših je nepogrešljiv.”

Pri tem je Židan dejal, da na staranje družbe pogosto gledamo kot na negativen pojav, zato je poudaril, da je staranje družbe “civilizacijski dosežek, na katerega moramo biti ponosni ter ga moramo sprejeti kot izziv in hkrati veliko razvojno priložnost.” Ocene po njegovih besedah kažejo, da visokih standardov blaginje in socialne varnosti v prihodnje zaradi demografskih sprememb in spremenjenih razmerij med deležem mlade, srednje in starejše generacije, ne bo mogoče zagotavljati na enak način kot sedaj. Židan pa je prepričan, da teh sprememb ne smemo sprejemati kot nerešljiv problem, temveč jih moramo usklajeno upravljati: “Številne pozitivne izkušnje tistih držav, ki so se izzivov dolgožive družbe že lotile, nam kažejo, da to zmoremo.”

Zato je pozval k povezovanju in dialogu med vsemi deležniki, saj je po njegovih besedah medgeneracijska politika že ključno vezivo slovenske družbe, zato ne smemo pozabiti, kaj je že bilo doseženo. Pri tem je izpostavil tudi prizadevanja na področju zdravstva in vključevanja starejših na trg dela, posebej pa tudi dolgotrajne oskrbe, kjer se je ponovno zavzel za to, da po solidarnostnem načelu v družbi uredimo oskrbo in pomoč starejšim: “Država mora še v tem mandatu sprejeti solidarnostni sistem dolgotrajne oskrbe, da 120.000 upokojencem zagotovimo dodatno pomoč, ki si je trenutno ne morejo privoščiti.”

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje se bo do četrtka odvilo deset strokovnih razprav ter več kot 200 izobraževalnih in kulturnih dogodkov, na njem pa pričakujejo okoli 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Po besedah predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana Marjana Sedmaka je festival demonstracija demokracije, kje se srečujejo različni predstavniki družbe. S festivalom je po njegovem mnenju treba nadaljevati in ga nadgrajevati. Ambasadorka letošnjega, že 19. festivala je postala Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je med drugim kot profesorica na fakulteti za socialno delo preučevala vrednote medgeneracijskega povezovanja, v festival pa je vpeta od samega začetka. Kot je poudarila danes, se moramo kot skupnost naučiti in odločiti, da naredimo prostor za vse generacije. Prav tako je izrazila globoko hvaležnost, da še vedno zmore delati in da je še vedno dobrodošla.

Odprtja tridnevnega festivala so se med drugimi udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, pravosodna ministrica Andreja Katič in minister za kulturo Zoran Poznič.

V Ljubljani začetek predkongresne turneje Socialnih demokratov

SD je s posvetom v Ljubljani začela serijo razprav pred novembrskim kongresom. Do tedaj bodo oblikovali izhodišča novega programa in z njim začrtali proces programske prenove, da bo stranka odgovorila na izzive družbe, je pojasnil prvak stranke Dejan Židan. Med osrednjimi vsebinskimi sklopi razprave je navedel zeleni, razvojni in socialni paket.

Bistveno vprašanje prihodnosti skupnosti je po Židanovih besedah, kako izgraditi trajnostno družbo, ki bo odpravljala neenakosti. Družba je namreč po njegovem prepričanju v fazi sprememb, tako okoljskih, ekonomskih, socialnih, političnih, tehnoloških in varnostnih, med temi izzivi pa je treba na novo domisliti vlogo Slovenije znotraj mednarodne skupnosti. “Takšne spremembe so lahko vir groženj, lahko se jih bojimo, lahko pa jih upravljamo,” je poudaril predsednik SD Dejan Židan.

V SD te spremembe naslavljajo s tremi vsebinskimi sklopi, in sicer z zelenim paketom, razvojnim paketom in socialnim paketom, je navedel predsednik SD. V kontekstu prvega sklopa je Židan ocenil, da podnebna kriza nikjer, razen v Sloveniji in v ZDA, ni ideološko vprašanje. Naloga SD je, da tudi v Sloveniji okoljsko oziroma podnebno vprašanje uvrstimo med najpomembnejša. Razprava o podnebni politiki pomeni tudi razpravo o preobrazbi gospodarstva in energetike, razpravo o samooskrbi na vseh področjih našega življenja, je poudaril Židan. Prav tako pa razpravo o okoljski politiki lahko razumemo kot razpravo o etični drži stranke in družbe nasploh.

Med bistvenimi postavkami razvojnega paketa je Židan izpostavil povečevanje sredstev za znanost in razvoj, pa tudi osrednje mesto kulture v slovenski družbi. Ob tem je izrazil zadovoljstvo s četrtkovo potrditvijo zakona o kulturnem evru na vladi. “Vsaka družba si mora postaviti prioritete,” je poudaril prvak SD. Kot je opozoril, je nesprejemljivo, da v Sloveniji živi kar 120.000 upokojencev, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, in da država še ni vzpostavila solidarnostnega sistema. Tako je med prihodnjimi ukrepi v sklopu socialnega paketa navedel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil po njegovi napovedi spisan do konca leta.

Pred programsko-statutarnim kongresom, ki bo 9. novembra v Velenju, se bo v različnih slovenskih mestih zvrstilo še več podobnih posvetov, zadnji bo 25. oktobra v Mariboru. Kot je še napovedal Židan, bodo na kongresu s programskim dokumentom začrtali proces prenove programa, da bo ta ustrezno odgovarjal na izzive sodobne družbe.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v ponedeljek, 23. septembra, ob 18. uri v dvorani Območne obrtno-podjetniške zbornice v Kopru.

Prirejeno po STA.

SD si bo prizadevala za vodilno vlogo pri okoljski in podnebni politiki

SD se aktivno pripravlja na programsko-statutarni kongres, ki bo 9. novembra v Velenju. Prvak SD Dejan Židan napoveduje, da bodo ostali vodilna stranka na področju zagotavljanja socialnih pravic, postati pa želijo tudi vodilni na področju okoljsko-podnebne politike. Sprejeli bodo razvojni, zeleni in socialni sveženj smernic za nadgradnjo programa.

(povzeto po STA)

“Razvojni, zeleni in socialni sveženj so tisto ogrodje, ki bo Sloveniji omogočalo stabilen in trajnostni razvoj,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal mag. Dejan Židan. Zeleni sveženj po njegovih besedah temelji na odgovorih glede podnebja, okoljskih ukrepih in na etičnem ravnanju v družbi.

Na področju socialnega programa je Židan kot kratkoročni cilj izpostavil zagotovitev dolgotrajne oskrbe čim prej v tem mandatu. “Dolgotrajna oskrba ni floskula, ni zakonska materija, pač pa sistem, ki ga je treba solidarno financirati,” je pojasnil. Načinov za ureditev sistema je več. Po ocenah SD bi zadostovalo, če bi okoli 1,5 milijona prebivalcev različnih skupin, tudi kmetje in upokojenci, prispevali povprečno 10 evrov mesečno. Tudi pri tem prispevku se sicer SD zavzema za solidarnost glede na prihodek. Poleg tega predlaga, da dolgotrajno oskrbo rešijo skupaj s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.

Pri programu na področju razvoja v SD poudarjajo, da mora gospodarski razvoj temeljiti na višji dodani vrednosti. Ta pa prinaša potrebo po digitalizaciji, je povedal Židan in spomnil, da so pobude za digitalni razvoj Slovenije že prisotne v političnem prostoru.

S spremembo statuta na kongresu pa želi SD več soodločanja v okviru stranke omogočiti svojemu članstvu, nevladnim organizacijam in sindikatom. Kongres SD ne bo volilni, a je do Židana iz stranke neuradno slišati tudi kritike. Vendar je predsednik SD danes spomnil, da je bil pred slabim letom izvoljen z “neverjetno visoko podporo”, ki jo čuti še vedno. Pomembno mu je, da je vodstvo stranke osvojilo njegov pogled pri razvoju stranke.

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih zadev in med drugim ponovil željo, da pet koalicijskih strank in Levica delujejo do konca mandata. Glede špekulacij, da imajo nekateri v vladi željo po predčasnih volitvah, pa je Židan posvaril, da naš sistem ne omogoča, da bi kar imeli izredne volitve, če bi kateri od strank v vladi zaradi javnomnenjskih anket to zelo ustrezalo. Po njegovem mnenju vse stranke v koaliciji vedo, da morebitni odhod premierja ne bi pripeljal do izrednih volitev, pač pa bi verjetno dobili desno vlado.

Po ocenah SD je obstoj koalicije do rednih volitev odvisen tudi od gospodarskih razmer. Če se bo ohlajanje gospodarstva še povečalo, bodo stranke po Židanovih besedah morale na svoja pleča prevzeti tudi bremena nepopularnih ukrepov. “Ne vem, če so vse stranke v tej koaliciji na to pripravljene,” je dejal.

Z novimi vlaganji za pospešen razvoj kulture

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. Minister za kulturo mag. Zoran Poznič je ob sprejemu izrazil zadovoljstvo, da se bo z novimi vlaganji zagotovil pospešen razvoj na področju kulture. »Kulturno polje je popolnoma podhranjeno, to je način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo,« je izpostavil Poznič in dodal, da gre tudi za politično zavezo iz aktualnega koalicijskega sporazuma.

Od leta 2009 smo beležili upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato je Ministrstvo za kulturo pripravilo predlog zakona, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna.

»Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti novega zakonodajnega predloga povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem predloga zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021 – 2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin. S predlaganim zakonom pa Socialni demokrati tudi izpolnjujejo obljubo o Samozavestni Sloveniji.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti. 

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom SD bo tako, v obdobju od leta 2021 do leta 2027, zagotovilo 122.600.000 € v skladu z javno finančnimi zmožnostmi države, omogočeno pa je tudi dopolnjevanje sredstev z donacijami.

mag. Meira Hot z odločno namero proti uporabi in prodaji pirotehničnih izdelkov

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot se je na Komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti odzvala na peticijo za prepoved pirotehničnih izdelkov. Meira Hot je namreč tekom zadnjega leta preko poslanskih pobud in vprašanj pristojne pozvala k ureditvi tega področja na način, da se zavoljo vseh škodljivih in nevarnih posledic prodaja in raba pirotehničnih sredstev prepove.

Prvo pobudo glede te vsebine je vložila še preden je civilna iniciativa pripravila peticijo, katere podpisnica je tudi poslanka. Slednja je poudarila, da je v družbi zaznati pozitivne premike v nameri, da se to področje uredi. Tako gre po njenem velika zahvala tudi pobudnikom peticije, “za trud pri ozaveščanju in podpori za zakonodajne spremembe”.

Mag. Meiro Hot žalosti, da te namere ne sprejema in zazna Ministrstvo za notranje zadeve, katerega mnenje je, da ni potrebe po spremembah. “S čimer se nikakor ne morem strinjati in bom vztrajala pri spremembi zakonodaje, ker mislim, da je le ta absolutno potrebna,” je odločna.

Med številnimi motivi za prepoved je poslanka izpostavila negativni vpliv pirotehnike na zdravje ljudi in živali, hude poškodbe, ki se žal končajo tudi z invalidnostjo, nešteto psiholoških posledic, strahu … “Z uporabo teh sredstev posameznike omejujemo in ogrožamo svobodo gibanja in z dovoljenjem uporabe teh sredstev ogrožamo tudi nekatere osebnostne pravice. Veliko nas je, ki se zaradi strahu pred pokanjem petard v decembrskem času večinoma zadržujemo doma oziroma v zaprtih prostorih,” je izpostavila, ob tem pa po njenih besedah ne gre zanemariti tudi izjemno škodljivih posledic kemikalij, ki se v obliki nanodelcev ob eksploziji pirotehnike spuščajo v zrak, in so še posebej škodljive za bolnike, otroke in nosečnice ter negativno vplivajo na okolje.

“Iz javno dostopnih podatkov Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto večkrat presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti. Ob tem je potrebno poudariti, da merilne postaje Agencije RS za okolje niso postavljene v ožjih središčih mest, torej so lokalne koncentracije na lokacijah bližje množični uporabi pirotehnike v starih mestnih jedrih še veliko večje,” je opozorila.

Zaradi navedenega je Agencija za okolje Republike Slovenije leta 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovedo organiziranim ognjemetom. Poslanka ob tem pričakuje, da se bodo tudi občine, ki ne sledijo tem priporočilom, zavoljo neprimerno daljšega seznama negativnih posledic kot morebitne nekajminutne atraktivnosti dokončno odpovedale tej praksi.

“Skrajni čas je, da v naši družbi prepovemo prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov. Četudi v Evropski uniji popolne prepovedi ni, je to le še razlog, možnost in odgovornost več, da našo pobudo naredimo za vseevropsko, da v Sloveniji prvi prepovemo rabo pirotehničnih izdelkov, tako kot je Avstrija prva v Uniji prepovedala uporabo herbicida glifosata,” je zaključila poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot.

S kongresom do novih odgovorov za nove izzive pred Slovenijo, Evropo in svetom

Kongres Socialnih demokratov bo 9. novembra 2019 v Velenju. Kot najvišji organ slovenske socialne demokracije bo odgovoril na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom.

Te procese in politike prilagajanja bo stranka identificirala s programskim dokumentom, kongres pa bo moderniziral strankin statut, da se na eni strani dinamizira in poglobi demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.

Takšna programsko – organizacijska narava kongresa izhaja iz prepričanja, da je socialna demokracija zgodovinsko velike družbene premike dosegala takrat, ko je bila sposobna organizirati družbo za doseganje skupnih ciljev. Ta navdih v SD vidijo v svoji dediščini delavskega boja, procesa emancipacije žensk, narodno osvobodilnega gibanja, pa tudi v osamosvojitvi in evropskem povezovanju.

Tokratni kongres bo že dvanajsti po vrsti, odkar je bila z združitvijo socialdemokratskih strank ustanovljena Združena lista socialnih demokratov, na njem pa bo bo sodelovalo preko 400 delegatk in delegatov, odprt pa bo tudi za članstvo in javnost.

V septembru in oktobru SD načrtuje tudi intenzivno predkongresno dogajanje z enajstmi javnimi tribunami po vsej Sloveniji, na katerih bo stranka v razpravah s članstvom in javnostjo spregovorila o potrebnih odgovorih na nove izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih desetletjih. V tem predkongresnem času bodo v SD predstavili tudi nekaj inovativnih pristopov za vodenje javne razprave.